Dvanajst ministrov Evropske unije, ki so pristojni za ohranjanje narave, med njimi je tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, je na Evropsko komisijo naslovilo pismo v katerem izpostavljajo, da v času svetovnega zmanjševanja biotske raznovrstnosti zavračajo vse pobude k poslabšanju varstvenega statusa volka.
Ministri v času globalne krize biotske raznovrstnosti jasno zavračajo tendenco resolucije, da zmanjša pravni status varstva volka. “Resolucija Evropskega parlamenta o zaščiti živinoreje in velikih zvereh v Evropi, sprejeta novembra lani, namreč poziva k proučitvi ustreznosti trenutne stopnje varstva volka,” sporočajo z Ministrstva za naravne vire in prostor .
Pismo so podpisali ministri, pristojni za ohranjanje narave Bolgarije, Nemčije, Grčije, Španije, Irske, Cipra, Luksemburga, Avstrije, Portugalske, Romunije, Slovaške in Slovenije.
“S podporo pismu smo se pridružili državam, ki menijo, da v času krize biotske raznovrstnosti ne moremo sprejeti, da se s spremembami zakonodaje slabi varstveni status volka, ki je pri ohranjanju biotske raznovrstnosti zelo pomemben. Kriza biotske raznovrstnosti se kaže v zmanjševanju števila osebkov v populacijah, ki se pri številnih vrstah tipično konča z izumrtjem. S pridružitvijo državam, ki v pismu naslavljajo Evropsko komisijo, v Sloveniji ne spreminjamo varstvenega statusa volka in upravljanja s to vrsto,” so še dodali.
Strategija ohranjanja volka v Sloveniji
Volk je bil v Sloveniji zavarovan že leta 1993 z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, vendar je lov na volka izjemoma lahko dovolil minister pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo. Od 1. 1. 2005 je volk kot zavarovana vrsta na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uredba o živalih) v pristojnosti ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave. Z Uredbo o živalih so določena pravila varovanja te vrste v Sloveniji. Za varovanje volka je bila leta 2009 sprejeta tudi Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim.
V Strategiji so opredeljeni ohranitveni cilji in strateške dejavnosti potrebne za njihovo doseganje. Glavne dejavnosti, ki se stalno in aktivno izvajajo so: monitoring volka, komunikacija z vsemi deležniki, sofinanciranje zaščitnih ukrepov za preprečevanje nastanka škode na premoženju ljudi in izplačevanje odškodnin za škodo na premoženju ljudi, ki jo povzročijo volkovi, poseganje v populacije z odvzemom iz narave. “Prepričani smo, kar izhaja tudi iz pisma za Evropsko komisijo, da z varstvom volka skupaj z vsemi aktivnostmi, ki jih v Sloveniji že izvajamo v okviru sprejetih strategij in akcijskih načrtov, pomembno prispevamo k zagotavljanju ugodnega stanja volka,” so zaključili na Ministrstvu.
