Gvajava (Psidium guajava), tudi guaja, izvira iz tropskih predelov Srednje Amerike, danes pa jo gojijio tudi v številnih subtropskih krajih po vsem svetu. Uspeva celo na Primorskem, a je pri nas slabo poznana.
Gvajave so občasno naprodaj v bolje založenih slovenskih trgovinah, zato si jih privoščite, kadar naletite nanje!. Sadež je na prvi pogled podoben manjši kutini ali hruški. Lahko je okrogle, ovalne ali hruškaste oblike. Običajno so rumene ali zelene barve, gojijo pa tudi sadeže rdečkastih barvnih odtenkov.
Meso je podobne barve kot tanka užitna lupina pod katero se skriva zelo veliko drobnih pešk. Peške sicer lahko pojemo, toda nekateri ne marajo gvajave prav zaradi njih. Peške so trde in jih ni mogoče zgristi, temveč pojemo cele.
Bogastvo C vitamina
Dozoreli sadeži so osvežujoče kislo sladkega okusa. Vsebujejo predvsem veliko vitamina C (več kot pomaranče) in vitamina A, železa, kalija, fosforja ter pektina. Zaradi slednjega so gvajave zelo primerne za pripravo želatinastih sladic, prav tako pa je iz njih mogoče pripraviti okusno marmelado. Iz zrelih sadežev pripravljajo tudi sladolede in pijače, najbolje pa je uživati kar presne.
Prijeten vonj gvajave
Sadeži se ponašajo z zelo močno prijetno aromo, ki se je hitro navzame prostor v katerega jih prinesemo. Če vam je všeč, jih lahko uporabljate tudi kot osvežilce prostorov. Značilen vonj se med kuhanjem porazgubi.
Zdravilen čaj
Listi vsebujejo številne antioxidante, med drugim podobno kot sadeži veliko vitamina C. V tropskih krajih čaj iz listov uporabljajo za blaženje težav pri sladkorni bolezni saj pomaga pri vzdrževanju primerne ravni glukoze v krvi. Čaj je koristen tudi za razstrupljanje telesa, predvsem jeter in ledvic, za zdravljenje diareje, razjed v ustih in oteklih dlesni.
Čaj je priporočljivo spiti zjutraj pred prvim obrokom. V zdravilne namene lahko uživamo tudi gvajavin sok. Predvsem za lajšanje prehladnih obolenj, vnetega grla in kašlja.
