Na stanje okolja in zdravje ljudi vpliva veliko dejavnikov, ki so med seboj zelo prepleteni. Na ARSO podrobneje spremljajo kakovost voda, zraka, stanje gozdov, ravnanje z odpadki, spremembe površja, stanje narave in biotske raznovrstnosti, vplive kmetijstva, prometa, energetike ter hrupa na okolje in ljudi.
Ocena stanja posameznih področij je pokazala, da sta področji morja in gozda najbolje ocenjeni oz. v najboljšem stanju.
Nekatera druga področja pa so zelo slabo ocenjena in ta vam bomo v tokratni in naslednjih objavah tudi nekoliko podrobneje predstavili.
8,4 milijona ton odpadkov
V letu 2019 se je povečala količina izkoriščenih domačih virov (za 2,4 % v primerjavi z letom 2017), prav tako so se povečale količine odpadkov. V letu 2019 se je v primerjavi z letom 2017 količina odpadkov v gospodinjstvih povečala za 8,4 %, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih pa kar za 39,3 %. V istem obdobju so se za 9,4 % povečale tudi količine nevarnih odpadkov. Skupaj je nastalo kar 8,4 milijona ton odpadkov.
Od tega je bilo v letu 2019 recikliranih skoraj 3,5 mio ton odpadkov. Povečuje se tudi izvoz odpadkov, večinoma za predelavo oz. recikliranje.
Kljub povečevanju količin odpadkov pa se kaže pozitivni trend pri povečevanju deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki se je v Sloveniji povečal s 70 % v letu 2017 na 73 % v letu 2019.
Krožno gospodarstvo počasi napreduje
Z novim akcijskim načrtom krožnega gospodarstva, ki ga je marca 2020 sprejela Evropska komisija, je poseben poudarek namenjen dejavnostim, ki porabljajo velike količine primarnih virov. Med te spadajo predvsem elektronska in informacijska tehnologija, izdelava plastike in tekstila ter gradnja. Za te dejavnosti je tako še bolj pomembno, da se sekundarne (reciklirane) surovine in primerni odpadki vračajo v proces in da se s tem nadomestita črpanje in uporaba primarnih virov.
Slovenija je na tem področju na dobri poti, saj se je v letih 2017–2019 predelava tekstilnih odpadkov povečala kar za polovico, mineralnih odpadkov za 35 %, OEEO za 21 %, plastičnih in kovinskih odpadkov pa za 5 % vsaka.
Kljub obetavnim številkam pa je še vedno kar nekaj možnosti za izboljšanje in nadgradnjo. Še naprej je treba spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Če do nastanka odpadkov pride, pa je treba omogočiti, da se večina odpadkov tudi ustrezno reciklira oziroma kako drugače predela.
Vir: MOP
