Skoraj dve tretjini vrst ptic najdemo v gozdovih in mnoge od njih so gozdni specialisti, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje.
Vsako leto okoli 7 milijonov hektarjev gozdov izsekajo. Golosečnja dreves povzroča uničujočo izgubo habitata, medtem ko selektivna sečnja, čeprav bistveno manj škodljiva, povzroča motnje in degradacijo habitata, kar pogosto spremeni sestavo ptičjih združb. Sečnja lahko poveča tudi tveganje drugih nevarnosti, kot so lov in gozdni požari.
Nabiranje gozdnih proizvodov negativno vpliva na raznolikost ptic v Južni Afriki
V vzhodnem Capu v Južni Afriki neregulirana sečnja lesa in stebel ter nabiranje lubja ni vplivala na bogastvo vrst, je pa negativno vplivala na dve merili funkcionalne raznolikosti – funkcionalno enakomernost in razpršenost.
Na ptice z različnimi ekologijami hranjenja je različno vplivalo nabiranje – na primer na sadjejede in semenojede je sečnja stebel in nabiranje lubja vplivalo negativno, medtem ko je na vsejede ptice vplivalo pozitivno. To nakazuje, da neregulirano nabiranje gozdnih proizvodov spremeni sestavo ptičjih združb z možnimi stranskimi učinki na produktivnost gozdov in delovanje ekosistema.
Selektivna sečnja ogroža harpijo
Selektivna sečnja bistveno manj škoduje gozdnim habitatom kot golosečnja, vendar lahko še vedno predstavlja veliko grožnjo vrstam ptic, ki so odvisne od starih dreves. Največji orel na svetu, harpija je BirdLife International uvrstil med ranljive vrste na rdečem seznamu IUCN, ker se njegova populacija hitro zmanjšuje, zaradi izgube in degradacije gozdov v kombinaciji z lovom.
Vrsta je bila iztrebljena v večjem delu svojega nekdanjega območja razširjenosti, zdaj imajo zadnje območje v razmeroma nedotaknjenih gozdovih nižinske Amazonije. Harpije navadno gnezdijo v glavnem razcepu ene od 28 drevesnih vrst, od katerih jih je več kot 90 % tarča rastoče selektivne sečnje.
Preberite tudi, kako ptice ogroža kmetijstvo:
Vir: Stanje ptic sveta
