V Uniorju je 26. oktobra 2022 prišlo do izrednega dogodka, in sicer do nenadzorovanih emisij snovi v zrak iz naprave za površinsko obdelavo kovin z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov.
Po informacijah družbe je izredni dogodek nastal zaradi nepravilnega delovanja naprave za čiščenje odpadnih plinov iz postopka kromiranja izdelkov. Zaradi nepravilnega delovanja čistilne naprave, se iz odpadnih plinov niso izločile vse kapljice kromove VI kisline, ampak so se skupaj z odpadni plini odvajale skozi izpust v okolje.
Inšpektor na obisku
Inšpektor za okolje je na pregledu ugotovil, da je upravljavec naprave takoj, ko je to ugotovil (kapljice na bližnjih avtomobilih), izvedel vse ukrepe, ki so zahtevani v okoljevarstvenem dovoljenju. Ustavil je proizvodno linijo in o dogodku obvestil pristojnega inšpektorja Inšpekcije za okolje in prostor. Ni pa obvestil Centra za obveščanje Republike Slovenije (CORS) in Ministrstva za okolje (MOP).
Edine meritve, ki so se tako opravile, je naročilo podjetje samo, in sicer, 7. novembra, ko so obrat ponovno zagnali – kot navaja MOP: “pooblaščenec, družba Talum inštitut d. o. o., Kidričevo, je takrat izvedla meritve emisije snovi v zrak in meritve onesnaženosti tal na lokaciji naprave ter v okolici naprave. Dne 17. novembra 2022 je isti pooblaščenec na napravi izvedel prve meritve emisije snovi v zrak in še enkrat meritve onesnaženosti tal z dodatnimi merilnimi mesti. Poročila o rezultatih navedenih meritev še niso na razpolago.”
Kako torej presoja inšpektor?
Na Inšpektorat za okolje RS smo naslovili nekaj vprašanj:
1. Kako da inšpektor ni šel na ogled takoj, ko so z Uniorja sporočili dogodek?
2. Kakšna je “kazen” za to, da zadeve niso sporočili na CORS?
3. Kdaj pričakujete poročilo analiz in ali menite, da so bile izvedene pravočasno?
“Upravljavec naprave je po izrednem dogodku, najprej po telefonu, nato še pisno informiral inšpektor za okolje o izrednem dogodku, kar je v skladu z obveznostmi, ki mu jih nalaga okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Po prejetju obvestila o izrednem dogodku, v katerem se je inšpektorja seznanilo tudi z vzrokom nastanka izrednega dogodka in ukrepi, ki jih je upravljavec naprave izvedel po tem dogodku (takojšnje ustavitev naprave, izvedba korektivnih ukrepov zaradi preprečevanja ponovite izrednega dogodka, … ), je inšpektor nemudoma začel inšpekcijski postopek, ki je v fazi ugotavljanja dejanskega stanja in še ni končan. Inšpekcijski pregled na lokaciji je del inšpekcijskega postopka, opravljen je bil 17. 11. 2022, po izvedenih korektivnih ukrepih in ponovnem zagonu naprave. V kolikor inšpektor v ugotovitvenem postopku odkrije kršitve, ustrezno ukrepa. Kršiteljem se z odločbo odredi, da morajo kršitev odpraviti in določi rok v katerem morajo to narediti. Ugotovitveni postopek še poteka,” uvodoma na Inšpektoratu ne povedo nič oprijemljivega.
Nadalje pojasnijo, da inšpekcijsko nadzorstvo natančneje ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki določa, da so inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskega nadzora samostojni v okviru pooblastil, ki so določena v materialnih in procesnih predpisih. “Inšpektor se samostojno odloča, katera zakonsko dopustna dejanja bo izvedel v postopku in katere dokaze bo izvedel. Prav tako samostojno izreka ukrepe v okviru materialnih določb. Če je na voljo več možnih ukrepov se ob upoštevanju načela sorazmernosti samostojno odloča za ustrezen ukrep glede na ugotovljeno dejansko stanje.Takoj po dogodku na kraju nesreče ukrepajo interventne službe, ki jih aktivira Center za obveščanje. Inšpektor v ni ena od teh služb in v intervencij ne sodeluje.”
Do 75.000 evrov kazni zaradi neobveščanja
V prvi alineji 63. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), je določeno, da mora povzročitelj okoljske nesreče ali tisti, ki okoljsko nesrečo opazi in je ne more omejiti, o nesreči nemudoma obvestiti organ, pristojen za obveščanje in določen s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Povzročitelj okoljske nesreče mora tudi nemudoma izvesti nujne ukrepe, s katerimi se zmanjša škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje.
Podjetje je inšpektorja obvestilo v skladu s predpisi. Ni pa obvestilo Centra za obveščanje Republike Slovenije (CORS) in Ministrstva za okolje (MOP).
Po zakonu je globa za to 40.000 do 75.000 eurov, Inšpektor za okolje pa je tisti, ki v primeru kršitev tega člena prekrškovni postopek uvede.
Na inšpektoratu glede rezultatov meritev dodajo le, da je upravljavčeva dolžnost, da o rezultatih meritev obvesti inšpektorat. Sprašujemo se pa, kdaj?
