Na požarišču na Krasu so posejali prve semenske kroglice s semeni avtohtonih zdravilnih, sadnih in gozdnih rastlin ter travnih združb na permakulturni način.
Aktivnost so organizirali predlagatelji – potem, ko se v juniju po katastrofalnem požaru na Krasu podali » Pobudo za rešitev Krasa – za čimprejšnjo ozelenitev s semenskimi kroglicami«; ki bi jih lahko na težje dostopnih mestih po vzoru iz tujine posejali tudi « droni« in helikopterji, na lažje dostopnih mestih pa seveda ročno.
Odločevalci pa le: “Pobude bomo preučili”
Dodali so prošnjo odločevalcem, da vključijo napredna znanja namenske rabe prostora, da naj poleg gozda umestijo še gozdne vrtove, pašnike in zdravilne rastline s sočasnim ustvarjanjem « modro zelene infrastrukture« umne umestitve racionalne rabe vode in umestitve rastlin glede na mikrolokacijo v sestavu posameznega habitata. Ker so od odločevalcev dobili le odgovor, da bodo pobude preučili, so se odločili, da bodo testno površino na predlagani način posejali že to jesen nevladniki in aktivisti (v sodelovanju s strokovnjaki) sami.
“Pobuda je bila poslana tudi županom občine Miren Kostanjevica, Komen in Renče Vogrsko ter skupini Skupaj za Kras od katerih ni bilo nobenega odziva,” povedo v Ekoci. “Opravljeni so bili razgovori z ministrico Ministrstva za kmetijstvo Ireno Šinko, direktorjem direktorata za gozdove Robertom Geržonja in nekaterimi predstavniki Zavoda za gozdove, ki jim je bila podana dodatna pojasnitev pobude, za katere so rekli, da jih bodo preučili,” še pojasnijo in dodajo, da ker ni bilo hitrega odziva, se je skupina zavzetih ljudi in predlagateljev lotila sajenja s semenskimi kroglicami na eni izmed parcel lastnika s sodelovanju s strokovnjaki in nosilci naprednih znanj omenjenega področja, ki so si znanje nabirali tudi v tujini.
Upajo, da bo njihova aktivnost vzpodbudila še druge lastnike gozdov in odločevalce k aktivnejšemu pristopu. Jeseni posajene semenske kroglice bodo pomladi z veseljem opazovali in preučevali učinkovitost opravljenega dela katere semenske kroglice najbolje obnesle in kje morda malce slabše, katere rastline rastejo najbolje in katere ne, kako bodo uspevale v različnih rasnih obdobjih …
Stroka in odločevalci bi morali pohiteti …
Predlagatelji pobude “Od besed k dejanjem – ozelenimo Kras s semenskimi kroglicami” menijo, da je čas, da stroka in odločevalci na lokalnem na državnem nivoju pohitijo in pristopijo k celostni obravnavi namenske rabe prostora prilagojene naravnim danostim in podnebnim spremembam in racionalni dolgoročni namenski rabi prostora in istočasno poskrbijo za umno opravljanje z modro zeleno infrastrukturo in poskrbijo za večjo samooskrbo.
“Konec septembra je bil izdelan načrt predlog Zavoda za gozdove: Načrt sanacije za gozdove, poškodovane v požaru Goriški Kras. Zaenkrat iz javnih objav (osnutek načrta ni nikjer objavljen) ni mogoče razbrati, da bo predstavljen načrt sanacije Krasa, ki naj bi trajala več let s pogozdovanjem dreves javorja, hrasta in bora, sadike naj bi bile baje tudi iz drevesnic naj bi nabirali tudi semena gozdnih dreves. Kako bodo sadike iz drevesnic iz uvoza uspevale v našem okolju? Poraja se koliko od posajenih dreves bo resnično zrastlo – zaradi visokih temperatur na Krasu. Brez zalivanja, brez podrasti, ki je požgana … Zaradi vetrne, vodne in zemeljske erozije. In koliko bodo invazivne rastline do takrat, ko bo posamezna parcela na vrsti za pogozdovanje prerasle Kras. Iz več slovenskih drevesnic pa sporočajo, da še niso dobila odgovore od odločevalcev na poslane ponudbe na razpis, da bi domači pridelovalci predelovali sadike dreves za Kras,” pravijo na Ekoci.
Semenske kroglice niso vključene v uradni sanacijski načrt?
Trenutno iz javno dostopnih informacij sklepajo, da ni bil vključen v sanacijski načrt noben izmed podanih predlogov: “Ozelenimo Kras s semenskimi kroglicami.”
Kritični so tudi do tega, da nikjer upoštevana trajnostna namenska raba površin – razen pogozdovanja – brez sočasnega upravljanja » modro zeleno infrastrukturo«. Upoštevani niso tudi predlogi, da bi bilo smiselno razmišljati o ukrepih, ki bi omogočili na delu pogorelih zemljišč tudi za večjo prehransko varnost, ki je nujna zaradi podnebnih sprememb in bi vključevala tudi večjo oskrbo s hrano za ljudi, živali, z rastlinami, ki bi privabile opraševalce. “Iz terena na javnih razpravah o osnutku predlaga načrta sanacije Krasa baje tudi domačini opozarjajo, da je potreben multidisciplinaren pristop, ki bo upošteval kmetijsko in kulturno krajino ter dediščino,” še pravijo v Ekoci.
