Sončnice (Helianthus annuus) izvirajo iz Amerike in se v številnih svetovnih jezikih imenujejo po soncu. Pa ne le zato, ker njihovi živo rumeni cvetovi spominjajo na sonce, temveč tudi zato, ker se tekom dneva obračajo po soncu.
Ločimo dva tipa sončnic: za proizvodnjo semena in za proizvodnjo olja. Sončnična semena vsebujejo veliko olja ki je uporabno za pripravo solat, za kuhanje cvrtje in pečenje ter za proizvodnjo margarine.
Sončnično hladno stiskano olje vsebuje veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov B,B1,B2,D in E ter mineralov (fosfor, selen, magnezij). Olje ugodno vpliva na človeško telo pri bolečinah v trebuhu, glavobolu, vrtoglavici in astmi.
Uporaba v kulinariki
Oluščena sončnična semena lahko uživamo presna ali pražena. Dodajamo jih lahko različnim solatam, omakam in tudi juham ali enolončnicam ter domačemu kruhu.
Cvetni popki imajo podoben okus kot artičoke. Dokler so še zaprti, jih pripravljamo v solati, lahko pa jih tudi skuhamo v sopari ali samo poparimo. Ko se začnejo popki odpirati, dobijo grenak priokus.
Ponekod uživajo tudi cvetne liste odprtih cvetov.
Sončnična semena odlično teknejo tudi pticam, zato jih moramo pravočasno pospraviti z vrta, če jih seveda nismo namenili pernatim obiskovalcem. Cvetove moramo porezati teden ali dva prej preden dozorijo semena.
Številne sorte sončnic
Sončnica je enoletnica, ki zraste do tri metre visoko. Vitka stebla obraščajo veliki sivo zeleni listi prekriti z drobnimi svilnatimi vlakni. Veliki rumeni cvetovi imajo rjavo črno sredino, obstajajo pa tudi druge barvne različice.
Razlikujejo se tudi po velikosti cvetov, saj največji dosegajo tudi preko 30 centimetrov premera. Nekateri cvetovi so celo podobni rumenim žogicam, saj značilnih semen na sredini skoraj ni videti. Različne cvetove so vzgojili predvsem zaradi potreb cvetličarstva.
