Fige, rajski sadež, ne cvetijo tako kot druga sadna drevesa, npr. jablane ali hruške, imajo pa tudi zelo zanimivo zgodovino.
Tehnično, fige niso sadež, ampak so obrnjeni cvetovi. Poleg tega, da dozorijo, potrebujejo oso, ki se razmnožuje in v figi potlej umre. Kar jemo, je v bistvu stotina sadežev, ki dozorijo v cvetu, ki cveti v velikem, temnem, rdečkastem popku.
Vsak cvet oblikuje svoj “popek” in seme, ki ga imenujejo akvarij. Ko pojemo eno figo tako pojemo v bistvu ogromno število sadežev oz. akvarijev.
Osa v figi umre
Ker so cvetovi od zunaj zaprti, se za oploditev ne morejo zanašati na vreme, veter ali opraševalce. Potrebujejo pa ose, natančno prav figove ose, ose naddružine Chalcidoidea, ki preživijo svojo stopnjo ličinke v notranjosti fige. Kakšen je torej odnos med njima: te ose ne bi mogle preživeti brez fig, saj vanje odležejo ličinke. Fige pa brez tega ne bi dozorele.
V nasprotju s splošnim prepričanjem sicer zrele fige niso polne odmrlih os in “hrustljavi koščki” v plodu so samo semena. Figa namreč proizvaja encim, imenovan ficain, ki prebavi odmrle ose, figa pa absorbira hranila, da ustvari zrele plodove in semena.
Velja pa, da tisti, ki fige gojijo, danes ne potrebujejo os, drevesa obrodijo brez opraševalcev.