Rak samotar (Paguristes oculatus), ki spada v red deseteronožcev in je znan po tem, da ima mehak zadek, ki ga skrije in zavaruje tako, da za svoj dom prevzame prazne polžje hišice.
Z zadkom se hišice čvrsto oprime in jo nosi s seboj, vanjo pa lahko po potrebi skrije celo telo. Običajno se obda tudi z različnimi vrstami alg in vetrnic, ki ga varujejo pred plenilci, hkrati pa le ti od raka dobivajo hrano. Gre za simbiozo oz. obojestransko korist.
Ko rak samotar zraste, zamenja hišo
Rak samotar tako kot vsi ostali raki, skozi levitev raste. Med levitvijo zapusti varno zatočišče hišice. Odloži lev in zleze nazaj v hišico oz. si poišče večjo. Če na njegovem območju ni primerno velike polžje hišice, za dom uporabi tudi katerega od odpadkov v morju, od pločevink do različnih plastičnih odpadkov, kar je za marsikaterega raka samotarja tudi usodno.
Ogroža ga ribolov in onesnaženost morja
Za slovensko morje je najbolj značilno muljasto dno, ki je na prvi pogled videti zelo skromno, v resnici pa lahko opazimo veliko različnih živalskih vrst, ki po podlagi lezejo ali se vanjo vkopljejo. Poleg kačjerepov, morskih zvezd, ježkov, vetrnic in školjk so prisotni tudi raki samotarji. Tako dno omogoča različno ribolovno orodje, kar ogroža organizme na tovrstni podlagi. Kot že rečeno pa raka samotarja ogrožajo tudi različni odpadki, ki pristanejo v morju in jih uporabi za svojo hiško.
Več o podvodnem svetu v Sloveniji pa TULE.
Vir: Park Strunjan, Akvarij Piran, Žverce
