Mrtve koprive dobro uspevajo na neobdelanih tleh, ob cestah in poteh, živih mejah. Iz podzemne plazeče korenike poganjajo do 60 cm visoka stebla z nazobčanimi srčastimi listi.
Stebla in list so porasli z dlačicami. Cvetovi se razvijejo v šopih ob vretencih, kjer se listi stikajo s steblom.
Zdravilni cvetovi in listi
V različne namene je najbolj pogosto uporabljena bela mrtva kopriva (Lmium album). Zdravilne lastnosti mrtve koprive je med drugimi zelo cenil nemški zdravilec Sebastian Kneipp.
V zdravilne namene uporabljamo cvetove, ki rahlo dišijo po medu. Uporabljamo sveže ali posušene in sicer za pripravo čajev, poparkov in tinkture. Za kopel, ki sprošča maternične krče in zdravi kožna vnetja pa lahko uporabimo kar celo rastlino.
Mrtva kopriva je že dolgo cenjena zaradi protivnetnih lastnosti. V pomoč je pri ginekoloških in uroloških težavah, odpira zamašene dihalne poti in sinuse, služi za zniževanje krvnega tlaka, pomaga pri krčnih žilah in prebavnih motnjah, pomaga proti nespečnosti, lajša težave, ki jih povzroča povečana prostata.
Mrtve koprive v kuhinji: od juhe do prikuhe
Mrtva kopriva je zelo uporabna celo v kuhinji. Uporabljamo jo podobno kot druge samonikle rastline. Kot dodatek solatam, obnese se v juhah in prikuhah, pripravimo jo lahko podobno kot špinačo. Najbolj okusni so mladi listi in cvetovi. Vsebujejo predvsem vitamin A in rudnine.
Zaradi uporabnih lastnosti si je mrtvo koprivo dobro omisliti na vrtu. Lahko je v okras, predstavlja bogato pašo za čebele in čmrlje, velja pa tudi za dobrega soseda, saj pospešuje rast vseh zelenjadnic.
