Nedavna študija, ki jo je izvedel Greenpeace, pa je pokazala, da je ocean okoli ekvatorja že postal prevroč, da bi številne vrste preživele.
Morske vrste bežijo v hladnejše vode proti polom, kar bo imelo posledice tako za morske ekosisteme kot človekovo preživetje.
Vrste sledijo optimalnim razmeram za svoje življenje
Oceani se segrevajo, vrste pa sledijo želenim temperaturam s premikanjem proti polom. Čeprav se je ocean na ekvatorju segrel le za 0,6 °C v zadnjih 50 letih, se morajo tropske vrste preseliti dlje, da ostanejo v svoji toplotni niši v primerjavi z vrstami drugod.
Danes je bogastvo vrst največje na severni polobli na zemljepisnih širinah okoli 30°S (pred južno Kitajsko in Mehiko) in na jugu okoli 20°J (pred severno Avstralijo in južno Brazilijo).
Posledice premikov vrst
Izguba vrst v tropskih ekosistemih pomeni zmanjšanje ekološke odpornosti na okoljske spremembe, kar lahko ogrozi obstojnost ekosistema.
V subtropskih ekosistemih se bogastvo vrst povečuje. To pomeni, da bodo prihajali vsiljivci vrst, nove interakcije med plenilci. Na primer, tropske ribe, ki se preselijo v sydneyjsko pristanišče, tekmujejo z vrstami zmernega pasu za hrano in življenjski prostor.
Spremembe bodo imele posledice tudi za človekovo preživetje. Številne tropske otoške države so na primer odvisne od prodaje dovoljenj za lov na tune v svojih teritorialnih vodah. Zelo mobilne vrste tunov se bodo verjetno hitro premikale proti subtropom, potencialno onkraj teritorialnih vod otoških držav.
Vir: Greenpeace
