Letos je ta dan, kot že veliko let zapored, ponovno nastopil prej – 28. julija smo torej izčrpali Zemljo in smo na točki, na kateri bi morali biti 31. decembra. Od včeraj tako živimo “na kredit” našega planeta.
V Sloveniji smo ta dan imeli že 18. aprila – a k sreči ne živi cel planet tako kot v Sloveniji.
Kaže pa ta dan, da človek še vedno ujame več rib, kot jih je na voljo, uniči več gozdov, kot jih premore planet. Da bi se vse povrnilo v ravnovesje bi pri takem ravnanju potrebovali 1,75 Zemlje.
Za primerjavo: nazadnje, ko smo porabili vire za eno leto dejansko v enem letu, je bilo leta 1970.
Kot je pojasnila Bo Øksnebjerg iz sklada WWF World Nature Fund, je to tako, kot če bi imeli na računu 100 evrov, zapravili pa bi jih 175. In to počnemo leto za letom: “Če bomo tako nadaljevali, bo prišlo do prehranske krize, pomanjkanja vode in še več ljudi bo ranljivih zaradi ekstremnih vremenskih razmer in naravnih katastrof. Ni druge možnosti: v prihodnjih letih moramo Zemlji dati oz. vrniti več, kot ji vzamemo.”
Razlike med državami v izkoriščanju Zemlje so velike
Države, kot sta Indonezija in Jamajka imajo najmanjši odtis na svetu – porabijo precej manj virov. Na drugi strani pa so države, ki so velike porabnice, največkrat je to povezano z razvitostjo in dostopnostjo virov.
Največje porabnice:
- Katar
- Luksemburg
- Cookovi otoki
- Bahrajn
- Kanada
- Združeni arabski Emirati
- ZDA
- Estonija
- Belize
- Kuvajt
Vir: EarthOvershootDay
