Divji luk (Allium scorodoprasum) je ena izmed samoniklih rastlin iz roda lukov, ki obsega čebulo, česen, drobnjak, por, čemaž…
Privlačni cvetovi
Pokončna trajnica s čebulico zraste več kot meter visoko, zanjo pa je značilen videz in vonj ter okus po česnu ali čebuli. Na vrhu stebla se razvijejo velika kroglasta socvetja iz številnih vijoličnih ali škrlatnih zarodnih brstičev. Pecljati cvetovi se pojavljajo vse do pozne jeseni, podporna ista socvetja v času cvetenja pa kmalu odpadeta.
Luk je dobra medonosna rastlina, saj cvetove rade obletavajo čebele in druge žuželke. Okroglo votlo steblo je olistano le v spodnjem delu, listi so ploski, široki do centimeter. Luk pa gojijo tudi zaradi velikih lepih okroglih socvetij.
Divji luk v kuhinji
Spomladi nabiramo mlade rastline, kasneje pa mehkejše zgornje dele stebel in socvetja. Užitne so tudi čebulice a so zelo majhne in jih ni vredno izkopavati. Za uživanje so luki podobno primerni kot por, česen ali čebula, torej jih uporabljamo enako: kot dodatek sendvičem, solatam, omakam in prikuham, juham.
Lahko jih pripravimo z jajci, predvsem cvetovi se obnesejo za pripravo aromatiziranega oljčnega olja.
Za zdravo ožilje in še kaj
Divji luk že tisočletja slovi po svojih zdravilnih lastnostih. Pospešuje prebavo in presnovo, razkužuje prebavne in sečne poti, deluje razstrupljevalno, krepi srce in ožilje …
