Zdravi ekosistemi nam zagotavljajo hrano, zrak in vodo ter uravnavajo podnebje. Kriza biotske raznovrstnosti je zato prav tako pomembna kot podnebna kriza – med seboj sta povezani in z obema se moramo spoprijeti hkrati.
Skrb vzbujajoče stanje biotske raznovrstnosti v EU kliče po takojšnem ukrepanju.
Načrt za okrevanje in odpornost za »zeleni« prehod spodletel
Februarja 2021 je kot odziv na finančno krizo zaradi pandemije začelo veljati posebno orodje EU financiranja: Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki naj bi bil glavni spodbujevalec evropskega »zelenega« okrevanja.
37 % vseh sredstev iz mehanizma, ki skupaj znaša 672,5 milijarde evrov, so morale države članice nameniti »zelenemu« prehodu, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V preteklem letu je zato Slovenija pripravila Načrt za okrevanje in odpornost, katerega cilj je bil med drugim zagotoviti, da bomo kot družba bolje pripravljeni na izzive in priložnosti »zelenega« prehoda.
Ambicije, želje in cilji EU Strategije se ne odražajo v tem, kako so države članice porabile finančna sredstva za »zeleni« prehod iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Za ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti so namreč države članice po ocenah porabile manj kot 1 % vseh sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
Kam bo šel denar, če ne v širšo obnovo biotske pestrosti?
Tudi Slovenija v svoj Načrt ni vključila perspektivnih projektov ali investicij v širšo obnovo biotske pestrosti. Tematike se dotika posredno preko gozdarskih reform, ki naj bi prispevale k odpornim in biotsko raznovrstnim gozdovom. A podrobnejši pregled teh reform nakazuje, da je cilj navedenih reform v večini primerov zgolj povečanje produktivnosti in konkurenčnosti lesno predelovalne industrije.
Vir: DOPPS
