Velika pliskavka (Tursiops truncatus) spada v družino delfinov in razred sesalcev, kar pomeni, da imajo stalno telesno temperaturo, dihajo s pljuči in kotijo žive mladiče, ki sesajo materino mleko. V različnih delih sveta se pojavljajo osebki, ki se razlikujejo v velikosti, obarvanosti in vedenju.
Na splošno velja, da sta glava in trup velike pliskavke široka, hidrodinamične oblike, gobec pa kratek in zaobljen. Med gobcem in dihalno odprtino na “čelu” – melona (maščobni organ), ki je namenjen za oddajanje zvokov.
Hrbtna plavut je dokaj visoka in srpasta, živali pomaga pri stabilizaciji med plavanjem ter pri uravnavanju telesne temperature. Parni prsni plavuti služita za krmarjenje, medtem ko močan zadnji del telesa in repna plavut omogočata plavanje s hitrostjo čez 40 km/h.
Za velike pliskavke so značilne sivkaste barve, temnejši odtenki na hrbtu in svetlejši na bokih, trebuh pa je bel ali umazano bel. Nosnici sta združeni v eno samo dihalno odprtino na vrhu glave, v ustih imajo 76 – 104 stožčastih zob, ki jim rastejo celo življenje. Samci so veliki od 2.4 do 3.8 m in tehtajo okoli 250 kg, samice pa so nekoliko manjše in lažje, merijo od 2.4 do 3.7 m in tehtajo okrog 190 kg.
Njihov glavni čut je sluh
Za delfine je značilno, da dobro vidijo tako v vodi kot tudi izven nje, vendar so izven vode nekoliko kratkovidni zaradi drugačnih lastnosti medija. A, ker je vidljivost v morju pogosto zmanjšana, potrebujejo poleg vida tudi druge čute, ki jim pomagajo pri iskanju hrane, orientaciji v prostoru in komunikaciji.
Zato je glavni čut delfinov sluh, saj v grobem prepoznajo tri kategorije zvokov: žvižge, ki jih uporabljajo za medsebojno sporazumevanje, eholokacijske tleske (klike), za orientacijo in iskanje plena ter impulzivne zvoke (neke vrste brneči zvoki), za hranjenje in medsebojno interakcijo. Nekatere raziskave kažejo, da imajo delfini dobro razvit tudi okus, voh pa ne. V njihovem življenju je zelo pomemben tudi telesni stik.
Redna prisotnost v slovenskem morju
Sredozemska populacija je na seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave predlagana kot »ranljiva«. Čeprav je vrsta pogosta v Sredozemskem morju, je večina populacij relativno majhnih in morda tudi lokalno ogroženih. Okoli 70 osebkov velike pliskavke je redno prisotnih v slovenskem morju, ki ga uporabljajo za prehranjevanje, druženje, počitek in vzgojo mladičev.
Mladič pliskavke z mamo ostane več let
Brejost traja 12 mesecev, kotitve mladičev pa potekajo pozno spomladi in poleti, ko mladiček na svet pride z repom naprej in tudi že takoj plava. Samica vedno skoti le enega mladiča, za katerega skrbi kar 3 – 6 let. Mladič skoraj vedno plava v tesnem stiku z mamo, saj tako varčuje z energijo in je tudi manj opazen za morebitne plenilce. Občasno lahko mladič plava tudi ob drugih delfinih – “varuškah”, ko se mati hrani. Mladič in mama ostajata v stiku tudi s pomočjo posebnih žvižgov, ki so značilni za vsakega delfina.
Vir: Morigenos, slovensko društvo za morske sesalce
