Hkrati s tem je predlagala zmanjšanje rabe in tveganj kemičnih pesticidov za 50 % do leta 2030.
Ti predlogi sledijo strategijam biodiverzitete in s kmetij do vilic, zagotavljali pa naj bi varnost preskrbe s hrano tako v EU kot po svetu.
Nova pravila, vezana na pesticide, bodo močno zmanjšala tudi okoljski odtis evropske prehranske industrije, varovala zdravje prebivalcev in kmetovalcev, pomagala pa tudi ublažiti ekonomske izgube, ki jih že občutimo zaradi degradacije zemlje in izgube opraševalcev, povzročene s pesticidi.
Cilj je obnova 20 % ekosistemov do 2030 in nadalje do skupaj 80 % do leta 2050:
- obrniti trend upadanja opraševalcev in od 2030 naprej povečati njihovo številčnost,
- nobene izgube zelenega urbanega prostora do 2030, potem pa povečanje,
- povečanje biodiverzitete v agrikulturnih ekosistemih, povečanje števila metuljev, poljskih ptic, kakovosti zemlje, večja raznolikost kmetijskih površin,
- obnova šotišč, ki jih izrablja kmetijstvo,
- povečanje biodiverzitete v gozdovih, več povezanih gozdov,
- obnova morskih habitatov,
- odstranitev rečnih ovir, da bi vsaj 25.000 km rek spreobrnili v reke s prostim tokom do 2030 …
Poleg tega pa predlagajo stroga nova pravila o rabi pesticidov in zagotavljanje trajnostnih prehranskih verig do 2030. Evropska komisija navaja, da so tako znanost kot prebivalci vse bolj zaskrbljeni zaradi pesticidov in njihovega nalaganja tako v ekosistemih kot v metabolizmih, in priznava, da so trenutna pravila šibka, pesticidi pa škodijo človeškemu zdravju, biodiverziteti, onesnažujejo zrak, vodo in širše okolje. Tako predlagajo zmanjšanje kemičnih in bolj riskantnih pesticidov za 50 %, države pa bodo mere zmanjšanja postavljale same v okviru evropskih standardov.
Več pa tule.
