Vinogradniki se po celem svetu soočajo z nižjimi pridelki ali celo izgubo trt zaradi bolezni imenovanih trsne rumenice. Bolezni poznamo tudi v Sloveniji. Povzročajo jih različne fitoplazme, ki jih med rastlinami prenašajo škržatki in bolščice iz reda Hemiptera.
»Ker je uporaba insekticidov ne-trajnosten ukrep in ker je ruvanje trt za pridelovalce najslabši možen ukrep, moramo biti prepričani, da so rastline res okužene z nevarnimi fitoplazmami in so zato ti ukrepi resnično upravičeni,« bistvo problema opiše prof. dr. Marina Dermastia.
Manj insekticidov
»Tu pa nastane težava, saj lahko trto okužuje hkrati več različnih patogenov, ki niso enako nevarni, a povzročajo podobna bolezenska znamenja. Prav tako potrebujemo specifične teste za najbolj nevarne patogene, da lahko ugotovimo, katere žuželke jih prenašajo, in insekticide proti njim uporabljamo bolj ciljano, v čim manjših količinah,« je povedala dr. Tanja Dreo, ki je bila ena od raziskovalk Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je sodelovala v pravkar zaključenem EU-projektu Tropicsafe, kjer so se ukvarjali z ekonomsko pomembnimi bakterijskimi boleznimi palm, agrumov in trte v tropskih in subtropskih regijah, njihovimi prenašalci ter razvojem hitrih metod za njihovo detekcijo.
Natančna diagnostika slovenskega inštituta
Nacionalni inštitut za biologijo, ki se odlikuje po odličnem znanju in opremi za razvoj metod za natančno diagnostiko povzročiteljev rastlinskih bolezni, je v EU-projektu Tropicsafe razvil test za določanje specifičnega seva fitoplazme ‘Candidatus Phytoplasma asteri’, ki v vinogradih Južnoafriške republike povzroča največ škode. Test temelji na metodi LAMP (ang. loop-mediated isothermal amplification), prilagojeni tudi za določanje patogena na terenu.
»Zelo pomembno je, da smo poleg tega razvili tudi generičen pristop, s katerim bodo lahko v bodoče naši kolegi iz Južnoafriške republike in drugod sami razvili podobne teste za druge nevarne fitoplazme. Pristop namreč upošteva omejitve, s katerimi se srečujemo strokovnjaki, saj zahteva le osnovna znanja računalništva,« je poudarila dr. Špela Alič, ki je v projektu opravila največ laboratorijskega dela.
Razvoj testa so objavili v odlični znanstveni reviji s področja rastlinske patologije Plant Disease.
