Slovenija ima na področju trajnostnega turizma veliko prednost, saj je naravno okolje že samo po sebi odlična osnova za razvoj tovrstnega turizma. »Če temu dodamo še številne možnosti za preživljanje časa v naravi, lokalno kulinariko, bogato zgodovino in tradicijo ter kulturne posebnosti, imamo pravzaprav odlično osnovo za trajnost, na kateri naša država gradi že nekaj let. In prav ta osnova nam je omogočila, da se lahko pozicioniramo v smeri zelene, zdrave in aktivne turistične destinacije,« ocenjuje Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS). Verjame, da se je ta pozicija tudi v času pandemije izkazala za ustrezno in jim v zadnjih dveh letih omogočila, da so v času, ko so lahko poslovali, pritegnili številne goste.
Kompleksen proces zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti lokalnih okolij
Kdaj pa sploh lahko govorimo o trajnostnem turizmu? Kot pojasnjuje Emil Juvan, izredni profesor na Fakulteti za turistične študije – Turistica na Univerzi na Primorskem, lahko o trajnostnem turizmu govorimo, ko pozitivni učinki turizma prevladajo nad negativnimi učinki ali ko turizem takšno razmerje (med negativnimi in pozitivnimi učinki) omogoča dolgoročno. »V praksi to pomeni, da turizem omogoča vzdržnost naravnih in družbenokulturnih virov ter omogoča uravnotežen gospodarski razvoj,« razloži strokovnjak.
Kot doda, se lahko trajnostni turizem kaže tudi tako, da sicer občutno izkorišča razpoložljive naravne vire, a omogoča gospodarski razvoj, s tem pa ohranja bivanjsko primernost lokalnega okolja, česar ne omogočajo druge gospodarske panoge. »V okoljih, ki niso primerna za druge gospodarske panoge, namreč njihova bivanjska privlačnost in primernost upadata,« pravi Juvan. Posledica je izseljevanje, kar pa lahko pripelje v popolno uničenje lokalnih okolij. Strnemo lahko, da mora trajnostni turizem sicer zasledovati pozitivne ekonomske, družbene in ekološke posledice na dolgi rok, vendar so lahko prioritete na kratek rok neuravnotežene. »Trajnostni turizem tako ni le vroča tema strokovne ali splošne javnosti, temveč kompleksen proces zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti lokalnih okolij,« ocenjuje sogovornik. »Dodatno pa kompleksnost trajnostnega turizma dokazuje tudi njegova zmožnost revitalizacije razpoložljivih naravnih in kulturnih virov. To lahko najbolj aktualno razložimo na primeru Černobila (Ukrajina), kjer imamo opustošeno lokalno okolje, v katerem le turizem lahko ustvarja pozitivne gospodarske in družbenokulturne vire, s temi pozitivnimi gospodarskimi vplivi pa lahko lokalno okolje revitalizira sicer popolnoma degradirane naravne vire,« poudari.
Odnosi med domačini in turisti bogatijo obe strani
Maja Turnšek, Barbara Pavlakovič in Tomi Špindler s Fakultete za turizem na Univerzi v Mariboru pa izpostavijo še en pomemben dejavnik, ki pripomore k trajnostnemu turizmu – ozaveščanje in spodbujanje gostov k dvigovanju ekološke zavesti. »Ozaveščamo jih lahko o mehki mobilnosti, ekološko prijaznih nastanitvah, zmanjševanju odpadkov in podobno,« pravijo sogovorniki. Zelo pomemben je tudi odnos – turisti naj bi bili spoštljivi do lokalne skupnosti, med obiskom naj bi upoštevali lokalne tradicije in navade ter jih ne spreminjali. »Medkulturni odnosi med domačini in turisti lahko obogatijo in opolnomočijo obe strani in tako ustvarjajo bolj povezano družbo,« verjamejo.
Slovenija še ni povsem trajnostna, a smo na dobri poti
Sogovorniki z Univerze v Mariboru sicer opažajo, da si Slovenija zelo prizadeva za trajnostni razvoj in za trajnostni turizem. »Strategija turizma je že mnogo let usmerjena v zeleno; Ljubljana je leta 2016 prejela naziv Zelena prestolnica Evrope, od leta 2008 se slovenske destinacije potegujejo za naziv evropske destinacije odličnosti,« naštejejo le nekaj dosežkov. Menijo, da je trajnostno zavedanje spodbudila predvsem Zelena shema slovenskega turizma, ki od leta 2015 spodbuja turistične ponudnike k bolj odgovornemu ravnanju. Zdaj je shema razširjena tako na destinacije kot na ponudnike nastanitev, znamenitosti, naravne parke, turistične agencije, restavracije in plaže, vanjo pa je vključeno že 101 podjetje, 58 destinacij, 40 restavracij, osem turističnih agencij, šest znamenitosti, štirje parki in ena plaža. Vedno več jih pridobiva mednarodne okoljske certifikate, kot so Green Key ali EU Ecolabel ter drugi.
»V tem trenutku Slovenija zagotovo še ni povsem trajnostna, a smo na dobri poti k čedalje bolj ozaveščenemu turizmu in turistu, saj lahko le s sodelovanjem vseh vpletenih poskrbimo za doseganje cilja trajnostnega razvoja. Pri tem je še posebej pomembno, da začenjamo posvečati pozornost vlogi turizma pri podnebnih spremembah,« dodajajo.
Turisti imajo interes za trajnostno vedenje, a ga v praksi skorajda ne kažejo
Tudi Juvan opaža, da v zadnjih letih veliko vlagamo v spodbujanje trajnostne ponudbe, nekoliko manj pa v spodbujanje trajnostnega povpraševanja. »Oboje je v praksi izjemno zahtevno, saj imamo na eni strani ponudnike in na drugi porabnike oziroma turiste, ki sicer imajo interes za trajnostno vedenje, a je prenos tega interesa v vedenje izjemno omejen. Hkrati pa zaradi nedoslednega monitoringa težko govorimo o uspehih pozicioniranja Slovenije kot trajnostne destinacije,« pojasnjuje.
Učinki spodbujanja trajnostnega turizma se torej že kažejo na področju ponudbe, manj uspešni pa smo na področju trajnostnega vedenja porabnikov oziroma turistov. »Segment trajnostnih turistov – torej turistov, ki vključujejo trajnostne atribute infrastrukture in doživetij v načrtovanje počitnic – je zelo majhen, po najboljših ocenah gre za manj kot deset odstotkov mednarodnih turistov. To seveda močno omejuje trženjsko nagovarjanje trajnostnih turistov,« pravi Juvan, ki dodaja, da sicer lahko spodbujamo trajnostno vedenje povprečnega turista, vendar je to izjemno težko, saj je najprej treba identificirati pristope, ki so pri tem uspešni.
