Notranjski regijski park je naravovarstveno eno najpomembnejših območij v državi in izstopa tudi v mednarodnem merilu. Cerkniško jezero, Rakov Škocjan in Križna jama so z razvejanim sistemom požiralnikov, ponornih jam in drugih kraških pojavov najbolj znano presihajoče jezero na svetu. Je tudi izjemen hidrološki pojav, ki ustvarja veliko pestrost narave in posledično izjemno kulturno dediščino.
“Vendar pa je Notranjski park le osrednji del veliko širšega območja naravnih pojavov in procesov, ki so med seboj povezani – hidrološko, geološko, geomorfološko in biološko. Velik del tega območja obsegata Planinsko polje in širše območje porečja kraške Ljubljanice, ki pa nista pod nobeno formalno zaščito,” poudarjajo na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je dalo pobudo za formalno širitev Notranjskega parka na osrednje območje porečja kraške Ljubljanice, na tako imenovanem Notranjskem trikotniku (Cerkniško polje – Planinsko polje – Postojna), ki je v državnem in mednarodnem merilu eno naravovarstveno najpomembnejših območij.
Gre namreč za območje številnih naravnih vrednot državnega pomena, ekološko pomembno območje in območje Nature 2000. Ima status mokrišča mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji in je tudi osrednji del Klasičnega krasa, ki je bil v letu 2020 predlagan za svetovno dediščino Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (angleško United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation-UNESCO).
Širitev parka na več občin
V znak strinjanja in namere za širitev sta župana občine Cerknica in občine Logatec, Marko Rupar in župan Berto Menard, z ministrom Vizjakom podpisala sporazum o ustanovitvi širšega Notranjskega regijskega parka, ki se tako širi na več občin in ne bo vezan le na cerkniško občino.