Kako velik mora biti samooskrbni vrt? Če bi le ena oseba želela biti samooskrbna z zelenjavo za celo leto, bi potrebovala vsaj 60 m2 velik vrt.
Kako začeti?
Priporoča, da si pripravimo dober načrt že v začetku sezone, ki vsebuje tudi seznam zelenjave, ki jo želimo posejati ali presaditi. “Nato si vrt razdelite na štiri dele, in sicer plodovke, korenovke, listnate rastline ter cvetnice. Znotraj tega pa razporedite rastline, ki bi jih radi imeli. Nato vsako leto na našem vrtu kolobarimo,” pojasni.
Svetuje še, da redno in sproti delamo sadike v lončkih, ter takoj ko se sprosti mesto na vrtu, sadike presadimo. Sadike sicer začnemo vzgajati že zelo zgodaj v februarju, ni pa še prepozno.
Vrt zasadimo do zadnjega kotička
“Vrt zasadite do zadnjega kotička. Upoštevajte višino rasti rastlin, primer: visoki fižol med krompirjem, solata pod paradižnikom,” svetuje sogovornica. Mešana zasaditev je pomembna tudi zato, da preprečimo napad škodljivcev ali za spodbujanje rasti. Kot dobre primere navaja naslednje dobre sosede: zelena – kapusnice, paradižnik – kapusnice, paradižnik – bazilika, krompir – visoki fižol, jagode – česen.
V korita ob hiši si lahko namesto rož zasejemo zelišča ali jagode, ki jih imamo nato vedno pri roki. Tudi ograjo vrta lahko dobro izkoristimo, za plezanje kumaric, lubenic, buč. Lahko pa kot oporo bobu, grahu, malinam.
Za uspešen samooskrbni vrt
Naš samooskrbni vrt naj bo torej bolj čim bolj mešano zasajen, izkoriščen res vsak kotiček vrta in tudi rob vrta, ki lahko služi kot živa meja. Na vrtu naj rastejo tudi cvetlice, ki so uporabne tudi za nas, kot so na primer kamilica, ognjič, kapucinka, sončnice, žametnice. Privabile bodo polno koristnih živalic in nam polepšale sprehod po vrtu.
“Če je to vaše prvo leto na vrtu, bodite pozorni, da zemljo dobro pripravite in dodate hranila,” še svetuje Brigita Šušteršič (Zmorem domače) in doda, da se vsako leto kaj naučimo in nam naslednje leto vrt uspeva še bolje.
Poglejte si tudi 8 namigov za trajnostno vrtnarjenje:
