Plavček (Rana arvalis) je 4 do 8 cm velika barska žaba. Zanj je značilna čokata postava, koničast gobec, belo-rumenkast trebuh in rjavkasto-siv hrbet.
Samci pridobijo v obdobju parjenja značilno modro barvo, po kateri je vrsta dobila ime in je v naravi zelo prepoznavna. Žaba plavček raste počasi in spolno zrelost doseže šele med drugim in četrtim letom.
Živijo med 10 in 15 let, a večina osebkov te starosti ne doživi, saj v naravi nanje preži veliko nevarnosti, kot so ptiči, kače, ribe in male zveri. Največ pa jih pogine v obdobju, ko so še paglavci.
Plavček ogrožen zaradi onesnaženosti in posegov v vodni sistem
Plavčka ogrožajo predvsem posegi človeka v njegov življenjski prostor in vodni režim mokrišč. Za vse žabe velja, da so zelo občutljive na onesnaževanje voda. Na območju močvirja se pogosto odlagajo odpadki, po drugi strani pa se mnogo mokrišč zasipava. Vsak takšen poseg pa pomeni izginjanje habitata za ogrožene vrste žab. V Sloveniji je plavček na rdečem seznamu označen kot ranljiva vrsta.
Močvirje je njegov dom
Plavček se prehranjuje z različnimi nevretenčarji, kot so deževniki, polži, žuželke in njihove ličinke ter pajki, včasih lovi tudi paglavce in druge manjše žabe. Najbolje se počuti v poplavnih logih, na močvirnih travnikih, v času parjenja pa v manjših mlakah in jarkih z vodo. V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je predstavljen v času parjenja.
Če filma še niste videli ali pa bi ga želeli ponovno pogledati, to lahko storite v spletnem kinu Art kino mreže Slovenije, na tem naslovu je dostopen v slovenski in angleški različici.
Vir: Urbanatura, Aquaviva
