Tekst: IF
Nekoč so obsežni lovorovi gozdovi prekrivali večji del Sredozemlja, danes pa na tovrstne gozdove lahko naletimo le še na nekaterih manj sušnih Kanarskih otokih.
Kot začimbo uporabljamo predvsem sveže ali posušene zimzelene, usnjaste, suličaste liste, ki so zgoraj temnozeleni in bleščeči, spodaj pa svetlejši. Listi imajo grenak a vseeno prijeten okus in značilno aromo. Prav po slednji ga prepoznamo kadar smo v dvomih, saj zmečkani listi takoj začnejo oddajati značilen vonj.
Vsestranska uporaba
Osmukane in nepoškodovane liste sušimo v senci, da ohranijo svežo barvo in aromo. Zmlete ali cele liste shranjujemo v zaprtih posodah. Z lovorjem začinjamo predvsem mesne jedi. Poda se tudi k različnim enolončnicam, zmlet pa v zelenjavne omake in priloge.
Lovor v zdravilstvu
Kopel iz lovorovih listov je priporočljiva za lajšanje težav pri revmi in bolečin v sklepih, čaj pa pomaga proti slabosti in kot pomirjevalo pri stresu. Zelo pripravno je namakanje lovorovih listov v oljčnem olju. Na ta način dobimo okusno olje primerno tako za kuho kot v zdravilne namene.
Tudi za okras
Lovor v obliki socvetij cveti zgodaj pomladi in sicer le večje oziroma starejše rastline. Iz rumenkasto belih cvetov se razvijejo črni koščičasti plodovi, ki spominjajo na olive. Lovor je cenjen predvsem kot začimba gojimo pa ga lahko tudi kot okrasno rastlino, saj dobro prenese obrezovanje in oblikovanje krošnje v živo mejo.
Če nimamo vrta ga lahko sadimo tudi v večje lonce. Le v notranjosti Slovenije moramo rastlino čez zimo zaradi nevarnosti pozebe umakniti v notranjost, v hladen in svetel prostor. Lovor razmnožujemo s plodovi, lahko tudi s podtaknjenci.
