Bistvo koncepta pametnih vasi je na podeželju ustvariti pogoje za življenje, ki so primerljivi s tistimi v mestih, da bi zaustavili odseljevanje podeželanov v mestna središča. Pomembna osnova za to je tudi informacijska tehnologija. Nova evropska strateška usmeritev v zeleni razvoj in digitalizacijo bi lahko temu dala pomemben pospešek.
Dr. Emilija Stojmenova Duh, predsednica digitalne mreže 4PDIH, ki sodi med pionirje razvoja koncepta pametnih vasi v Sloveniji in tudi na ravni EU, v zvezi z evropsko strategijo rasti, ki temelji na sta zelenem in digitalnem prehodu, pravi, da sama strategija še ne pomeni veliko. Bolj jo zanima, kakšna je evropska vizija in konkretni načrt, kako bo Evropska komisija strategijo izpeljala. »Če bomo ostali samo pri dokumentih, posebnega vpliva za podeželje ne bo. To smo doživeli tudi v prejšnji finančni perspektivi. Če bo Evropska komisija tokrat ravnala na bolj operativni ravni, bo to vsekakor pospešek ne samo razvoju koncepta, ampak predvsem izvedbi koncepta pametnih vasi,« poudarja sogovornica.
Slovenija med vodilnimi na področju pametnih vasi
Ob zagonu projekta pametnih vasi je bila Slovenija med vodilnimi državami v EU. Kako pa je zdaj? »O tem, da je Slovenija še vedno med vodilnimi državami na področju pametnega razvoja podeželja, priča podatek o velikem številu dogodkov, ki smo se jih v zadnjih nekaj mesecih udeleževali in predstavljali naše dobre prakse. V povprečju smo v zadnjih treh mesecih sodelovali pri vsaj enem mednarodnem dogodku. Tudi to, da smo bili povabljeni na nedavni dogodek na temo vizije razvoja podeželja EU, kjer sta sodelovala predsednica Evropske komisije in predsednik EIB, govori o tem, da smo opaženi in tudi pomembni član na evropski ravni. Vsaj na terenu smo zagotovo na pravi poti. Upamo samo, da bo to opazila tudi politika in odlične projekte tudi finančno podprla,« razlaga Stojmenova Duh.
Med pilotskimi projekti, ki so nastali v okviru koncepta pametnih vasi, sogovornica izpostavlja uporabo interneta stvari (IoT) v vinogradih z namenom izboljšanja kakovosti vina in istočasno zmanjšanja okoljskih vplivov, uporaba lokalnih valut, nastanek zadruge mladih vinogradnikov v Kungoti in preizkušanje vina na daljavo, ki ga izvaja pilotsko območje v Šmarju v slovenski Istri. To se je začelo v času koronavirusa, ugotovili pa so, da je to odličen poslovni model, saj je mogoče doseči bistveno večji trg. Vino pošljejo na domač naslov naročnikov, prek spletne aplikacije, denimo Zooma, se potem opravi skupinska degustacija.
Razvoj kmetijstva v EU na štirih stebrih
V naslednjem 18-mesečnem obdobju bodo Svetu EU predsedovale Nemčija, Portugalska in Slovenija. Kmetijske ministrice teh držav so s skupno izjavo predstavile glavna področja delovanja na področju kmetijstva v omenjenem obdobju. Po poročanju STA so določile štiri glavne stebre. Nemška kmetijska ministrica Julia Klöckner, ki trenutno predseduje kmetijskim ministrom Unije, je kot prvo izpostavila evropsko kmetijstvo oz. pridelavo hrane, ki sta pripravljena na prihodnost. Oskrbovalne verige morajo biti odporne proti krizam, kot je trenutna koronska, in zagotavljati oskrbo s hrano v vseh okoliščinah. Klöcknerjeva se zavzema tudi za nadaljnjo krepitev notranjega trga na področju kmetijstva in izboljšanje svobode gibanja delovne sile v sektorju.
Kot drugo je nemška kmetijska ministrica izpostavila ekonomsko vzdržnost kmetijske proizvodnje. Dejala je, da je treba pametno povezati kmetijsko z okoljsko strategijo EU, saj ne bi smeli preobremeniti kmetovalcev z okoljskimi zahtevami, da ti na koncu ne bi mogli živeti od svojega dela. Treba jim je pomagati, da bodo ob spoštovanju okoljskih standardov konkurenčni, potrebna pa je tesnejša navezava neposrednih plačil na okoljske in podnebne cilje EU.
Oskrbovalne verige morajo biti odporne proti krizam, kot je trenutna koronska, in zagotavljati oskrbo s hrano v vseh okoliščinah.
Kot tretji steber delovanja je Klöcknerjeva naštela vpeljavo digitalnih rešitev za kmetijstvo, bolj skrbno ravnanje z naravnimi viri v kmetijstvu, povečanje privlačnosti kmetijskega poklica in zmanjšanje uporabe pesticidov in herbicidov.
Četrti steber predstavljajo ukrepi za potrošnike. Pri tem so ključni večja jasnost in verodostojnost informacij za potrošnike, krepitev zavedanja o izvoru hrane in pomenu lokalne ter uravnotežene prehrane, poseben enoten evropski znak o skrbi za dobrobit živali in zmanjšanje količin odpadne hrane.
Po besedah slovenske kmetijske ministrice Aleksandre Pivec se je kmetijstvo v času koronske krize izkazalo kot eno najbolj pomembnih strateških področij. Ključno je, da oblikujemo ukrepe, da se bo po krizi spet postavilo na noge. Izpostavila je potrebo po trdnem sistemu oskrbnih verig, pri čemer je treba pozornost po njenih besedah posvetiti vsakemu posameznemu členu, še posebej primarnim pridelovalcem in družinskim kmetijam.
V zvezi z okoljskimi strategijami v kmetijstvu in iskanju soglasja glede delovanja skupne kmetijske politike po letu 2020 je Pivčeva povedala, da je treba iskati kompromisne rešitve in pri tem ne zanemariti primarne vloge kmetijstva, to je pridelava hrane, skrb za prehransko varnost in ohranjanje kulturne krajine.
Pri izboljšanju označevanja za potrošnike pa je treba po oceni Pivčeve paziti, da ob upoštevanju interesov potrošnikov ne škodimo interesom primarnih pridelovalcev. Treba se je zavedati tudi težkega socialnega položaja nekaterih na podeželju, še posebej žensk.
Po besedah portugalske ministrice Marie do Ceu Albuquerque trojica držav deli skupen projekt, odpornejše kmetijstvo, ki je bolje opremljeno za prihodnje izzive. Pandemija covida-19 po njenih besedah prinaša številne izzive za kmetijski sektor, veriga oskrbe s prehrano pa je do zdaj nanje odgovorila, tako da težav ni bilo. A kmetje so prav tako trpeli posledice krize, zato je naša dolžnost, da jim pomagamo.
Kot enega glavnih ciljev je omenila zaključek razprave o skupni kmetijski politiki po 2020, ki traja že nekaj časa. Pomembna je po njenem prepričanju tudi povezava z evropskim zelenim dogovorom, posebej ko gre za strategijo preobrazbe prehranskega sistema, imenovano ‘Od vil do vilic’, in za strategijo za krepitev biotske raznovrstnosti.
Pomembni se ji zdijo še digitalizacija, bolj trajnostno upravljanje z viri, krepitev raziskav in razvoja v kmetijstvu ter vključitev vseh ključnih deležnikov v snovanje in izvajanje kmetijskih strategij.
