Ognjemeti zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal v zraku: delcev PM10, dušikovih oksidov (NOx), žveplovega dioksida (SO2) in številnih drugih zelo strupenih snovi, opozarjajo na Ministrstvu za okolje in prostor.
Delci, ki so posledica ognjemetov, so, kot pojasnjujejo, zelo majhni, pod 1 mikron, zato lahko prodrejo globoko v pljuča in telo.
Vsebujejo lahko:
- kalij (K),
- stroncij (Sr),
- vanadij (V),
- titan(Ti),
- barij (Ba),
- baker (Cu),
- svinec (Pb),
- magnezij (Mg),
- aluminij (Al),
- antimon (Sb),
- žveplo (S),
- molibden (Mo),
- mangan (Mn),
- fosfor (P),
- cink (Zn),
- saje…
Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot en teden. Ko se posedejo na površino, se lahko delci, če ni padavin, ponovno vrnejo v ozračje (npr. kot posledica cestnega prometa ali vetra). Ko jih padavine sperejo iz ozračja in tal, pa onesnažijo površinske vode in podtalnico (iz tega vidika so problematični zlasti perklorati, ki so endokrini motilci hormonov).
Ob petminutnem ognjemetu, s katerim je bilo zaznamovano praznovanje 20. obletnice samostojnosti Slovenije, so izmerili, da se je v ozračje sprostilo najmanj 1.000.000.000.000.000 nanodelcev.
Kaj se zgodi, ko vdihnemo nanodelce?
Nanodelci so kemijsko zelo reaktivni, zato je njihovo vdihavanje zdravju škodljivo. “Ko jih vdihnemo, se deloma izločijo z izdihom, deloma pa prodrejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu, kopičijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri, v jetrih, ledvicah, vranici, itd., kjer povzročajo različne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje. Pri eksploziji dobijo veliko hitrost vstran od centra eksplozije, kar jih med seboj oddalji in prepreči združevanje. S tem se ohranja njihova velika kemijska reaktivnost,” pojasnjujejo strokovnjaki v knjižici, ki jo je izdal Laboratorij za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici v okviru projekta NANOFORCE.
Številne nanodelce vdihnemo tudi med gorenjem iskric – zato je posebej pomembno, da jih otroci ne prižigajo.
Izpostavljenost emisiji onesnaževal, ki jo povzroča ognjemet, lahko sproži težji astmatični napad, ki lahko pri občutljivejših skupinah bolnikov (npr. pri otrocih) povzroči tudi smrt. Drobni delci, ki vsebujejo kovine, povzročajo vnetje dihalnih poti in pljuč tudi pri sicer zdravih ljudeh.
Zloženko z več informacijami si lahko pogledate tule.
Vir: mojzrak.si
