Študije so poleg sprememb v našem mišljenju, vedenju, duševnem in telesnem zdravju pokazale, da je pandemija spremenila tudi naše prehranske navade.
Medtem ko so spremembe življenjskega sloga pri nekaterih spodbudile večjo željo po zdravem prehranjevanju, sta pri drugih stres in negotovost vodila do pogostejšega poseganja po živilih, bogatih z maščobami, sladkorji in soljo, ter po alkoholu, s tem pa do manj ustreznih prehranskih navad.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za živilstvo, so v okviru diplomskega dela preučili znanstveno literaturo in poskušali ugotoviti, kako so se med pandemijo spremenile prehranske navade odraslih pri nas in v svetu.
Pogostejše uživanje obrokov
Redno uživanje obrokov je povezano z boljšimi prehranskimi navadami in manjšim deležem telesne maščobe. Število dnevnih obrokov se je pri odraslih v primerjavi s časom pred pandemijo povečalo. Ampak so ljudje kot obrok smatrali tudi vmesne energijsko bogate prigrizke z večjo vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli.
Zmanjšan vnos svežih živil
Ljudje so zaradi strahu pred okužbo, higienskih razlogov in spremenjenega delovnega časa živilskih trgovin te manj pogosto obiskovali in posledično manj kupovali sveža živila, kot so sadje, zelenjava, meso in ribe in pogosteje kupovali živila z daljšim rokom uporabnosti in jih posledično tudi več uživali.
Povečan vnos sladkih in slanih prigrizkov
Mnoge so med pandemijo spremljali stres, tesnoba, dolgčas in neprijetna čustva. Vse to lahko vpliva na količino zaužite hrane, predvsem sladkih živil in živil z visoko energijsko vrednostjo. Rezultati številnih študij so pokazali, da se je uživanje sladkih in slanih prigrizkov med pandemijo močno povečalo pri večini, tudi v družinah z majhnimi otroki.
Alkohol
Med pandemijo so alkohol pogosteje uživali tisti, ki so že pred tem pogosteje posegali po večjih količinah alkohola, manj pogosto pa osebe, ki so pred pandemijo poročale o občasnem, manj tveganem pitju alkohola.
Pogostejša priprava domačih obrokov
Pomembna sprememba prehranskih navad je zagotovo pogostejša priprava obrokov doma. Pozitivno je, da so starši v kuhinjska opravila vključevali tudi otroke, kar ugodno vpliva na izoblikovanje boljših prehranskih navad. Poleg tega je skupen čas, preživet v kuhinji, omejil preživljanje prostega časa pred digitalnimi zasloni.
Kot so še zapisali na spletni strani Zvezi potrošnikov Slovenije, je pomembno, da tudi v času izrednih razmer poskušamo ohranjati zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano.
Vir: ZPS
