Sprejete nove mejne vrednosti za nekatere najškodljivejše kemikalije v odpadkih – Evropska komisija je sprejela predlog za zaščito zdravja ljudi in okolja pred nekaterimi najškodljivejšimi kemikalijami v odpadkih, obstojnimi organskimi onesnaževali. Predlog poostruje mejne vrednosti za kemikalije v odpadkih in jim preprečuje ponovni vstop v gospodarstvo.
Obstojna organska onesnaževala so kemikalije s strupenimi lastnostmi, ki ostanejo v okolju zelo dolgo, se kopičijo v prehranski verigi in lahko škodujejo zdravju ljudi in okolju. Cilj predloga je odpraviti ali čim bolj zmanjšati emisije obstojnih organskih onesnaževal iz odpadkov.
Čeprav se obstojna organska onesnaževala v novih izdelkih na splošno ne uporabljajo več, jih je še vedno mogoče najti v odpadkih iz nekaterih potrošniških izdelkov, kot so nepremočljivi tekstilni izdelki, pohištvo, plastika in elektronska oprema.
Od kje te kemikalije končajo med odpadki in v okolju?
Komisija predlaga uvedbo strogih mejnih vrednosti za naslednje tri snovi ali skupine snovi v odpadkih:
- perfluorooktanojsko kislino (PFOA), njene soli in njej sorodne spojine – najdene v neprepustnih tekstilnih izdelkih in penah za gašenje požarov;
- dikofol – pesticid, ki se je uporabljal v kmetijstvu;
- pentaklorofenol, njegove soli ter estre – najdene v obdelanem lesu in tekstilu.
Predlog je pomemben korak k doseganju bolj krožnega gospodarstva, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvu. Prispeva k akcijskemu načrtu evropskega zelenega dogovora za ničelno onesnaževanje in k strategiji na področju kemikalij za trajnostnost s povezanimi ukrepi v zvezi s per- in polifluoroalkilnimi snovmi (PFAS), ki se pogosto umeščajo med „večne kemikalije“.
Končni cilj je odpraviti emisije obstoječih organskih onesnaževal
V skladu z uredbo je treba z odpadki, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala, ravnati na okolju prijazen način, z minimalnim učinkom na zdravje ljudi in okolje. Čim bolj je treba zmanjšati emisije obstojnih organskih onesnaževal v zrak, vodo in tla, pri čemer je končni cilj odpraviti te emisije.
Prav tako bi bilo treba čim bolj zmanjšati obseg sproščanja teh strupenih snovi v okolje. Nastali sekundarni materiali bi morali biti vedno varni za uporabo in, kolikor je mogoče, brez strupenih snovi. Pri odstranjevanju odpadkov, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala nad določenimi mejnimi koncentracijami, je treba vsebovana obstojna organska onesnaževala uničiti ali ireverzibilno pretvoriti.
Vir: EK
