Pri demenci gre za bolezen možganov, ki zmanjšujejo spoznavne sposobnosti in vse bolj ovira posameznika pri njegovi samostojnosti in vsakodnevnem življenju.
“Te bolezni se pogosto ne prepozna v zgodnji fazi, ko se lahko za ljudi z demenco in njihove svojce naredi največ. Po oceni SZO zgodnjo diagnozo prejme le okrog 10 odstotkov oseb s tem sindromom. Med vzroki izstopajo nepoznavanje bolezni in neprepoznavanje simptomov demence, prepričanja bolnikov in njihovih svojcev, da so ti znaki normalen pojav ali da jih je treba prikriti, ter neopravljanje sistematičnih nevrokognitivnih zdravstvenih pregledov starejših oseb ali problemi v dostopnosti služb pomoči. To vodi v kasnejšo diagnozo, ko bolezen že napreduje, težave postanejo očitne in razpoložljive oblike zdravljenja niso več enako učinkovite,« pojasni prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih, svetnica z NIJZ.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v svetu skoraj polovica demenc neprepoznanih in nezdravljenih. Kot poudarja specialistka, je izredno pomembno, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih, težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. “Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence ima prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence,” je še dodala.
Preberite tudi:
Ta 3 živila naj bi izločili z jedilnika – za preventivo pred demenco
Vir: NIJZ
