Večina podjetij trenutno velik del svoje pozornosti posveča cenam energentov, zlasti plina, nafte in električne energije, ki divje rastejo. Čeprav so že na rekordnih ravneh, nič ne kaže, da se bodo začele kmalu spuščati. Nasprotno – tuji analitiki celo ocenjujejo, da se bodo na primer cene zemeljskega plina v Evropi še zvišale, zlasti če bo zima mrzla.
Skupaj s cenami energentov pa rastejo tudi cene emisijskih kuponov, s katerimi podjetja trgujejo na evropskem trgu v okviru evropske trgovalne sheme (ETS). V zadnjih dveh letih se je cena kupona podvojila in danes dosega skoraj že 66 evrov na tono emisij, kar marsikateremu podjetju, ki v ozračje spusti preveč toplogrednih plinov, krepko poviša stroške poslovanja. Toda ravno to – zmanjševanje emisij toplogrednih plinov – postaja vse bolj pomembna usmeritev Evropske unije in tudi slovenske energetike. Podjetja se zavedajo, da zaveze, ki jih postavljajo na evropski ravni, ne bodo ostale samo na papirju, ampak bo treba vanje resno ugrizniti in emisije občutno zmanjšati – že do leta 2030 za 55 odstotkov glede na leto 1990. Cilj je ambiciozen, a dosegljiv, pravijo poznavalci, sploh ker bo za ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjševanju emisij, na voljo kar nekaj evropskih sredstev. Slovenski energetiki ne čakajo križem rok, saj se že nekaj časa zavedajo, da je energetika na eni največjih prelomnic v svojem obstoju. Večina jih je ukrepe za prehod v nizkoogljičnost vzela zelo resno in mnoga od njih že nekaj časa vlagajo v obnovljive vire energije ter v učinkovito rabo energije. Na Energetski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bo to desetletje ključno za slovensko energetiko. Potrebovali bomo obsežne naložbe v nizkoogljične vire energije in v energetsko infrastrukturo, zato moramo izkoristiti vse zakonodajne možnosti za pospešitev umeščanja projektov obnovljivih virov energije v prostor in poskušati pridobiti čim več sredstev za podporo energetskemu prehodu.
Smo torej pred obdobjem, ko je treba preseči nesoglasja in pogledati iz svojega energetskega vrtička. Slovenski energetski strokovnjaki, ki jih ni malo, morajo najti dogovor, kakšna naj bo slovenska energetika prihodnosti, da bomo z njo zadovoljni vsi uporabniki. Zelo jasne slike sicer še nimamo, povsem jasno pa je, da nikoli več ne bo, kot je bilo včasih.
