V gozdu rastejo številni gozdni sadeži in plodovi. Pod določenimi pogoji jih lahko nabirajo tako lastniki kot nelastniki gozdov. V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti, lastnik pa mora s prepovedjo označiti dostope v gozd.
Omejitev ali prepoved lahko veljata tudi v gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov.
Med gozdne plodove štejemo kostanj, borovnice, robidnice, brusnice, robidnice, gozdne jagode …
Velja pravilo, da gozdne sadeže nabiramo tako, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah.
Koliko gozdnih plodov je dovoljeno nabrati?
Posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere:
- največ 2 kg gob,
- največ 2 kg kostanja,
- največ 2 kg borovnic,
- največ 2 kg malin,
- največ 2 kg robidnic
- največ 2 kg gozdnih jagod,
- največ 2 kg brusnic,
- največ 2 kg mahov,
- največ 1 kg čemaža,
- največ 1 kg drugih zelnatih rastlin, največ 2 kg drugih plodov.
Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati.
Kaj pa, če plodove prodajamo?
Nabiranje gozdnih sadežev spada v seznam del, ki se pod določenimi pogoji lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo. Na ta način torej posameznik (fizična oseba) lahko povsem legalno nabira gozdne sadeže in zelišča ter jih prodaja.
Pred začetkom opravljanja dela mora fizična oseba ODD ustrezno priglasiti prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti. Kupiti pa mora tudi vrednotnice.
Kdor nabira gobe, mora spoštovati dodatna pravila: goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto, prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje, gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
