Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so sprejeli Sklepe Sveta EU o Akcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva, v katerih je poudarjeno zavedanje držav članic o pomenu ekološkega kmetovanja za zagotavljanje trajnosti evropskega kmetijstva in pridelave hrane v prihodnosti.
Cilj Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva je spodbuditi pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov do te stopnje, da se bo do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajalo na 25 % kmetijskih zemljišč, predvideva tudi znatno zvišanje ravni ekološke akvakulture.
Po podatkih Statističnega urada RS so kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja (3.689) so v letu 2020, v primerjavi z začasnimi podatki iz popisa kmetijskih gospodarstev 2020, predstavljala 5,4 % vseh kmetijskih gospodarstev, tista s statusom »ekološki« med njimi (teh je bilo 3.358) pa 4,9 % vseh.
Minister dr. Podgoršek je ob tem poudaril, da ta sektor lahko za kmete in podeželska gospodarstva pomeni zagotavljanje dohodkov ter ustvarjanje delovnih mest. Poleg tega pa je »ekološko kmetovanje del zelenega prehoda EU in je ključnega pomena za zaščito evropskega okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Novi akcijski načrt bo kmetom v EU zagotovil trajnostno prihodnost«.
Podpora tudi pobudi Končajmo dobo kletk
Na zasedanju je Komisija podala informacijo o evropski državljanski pobudi »Končajmo dobo kletk«, ki poziva k reji brez kletk za krepitev dobrobiti živali, podpisalo pa jo je 1,4 milijona ljudi po EU. Komisija bo izvedla temeljito analizo učinka in pripravila ustrezni zakonodajni okvir, ki bo odgovarjal na zahtevo, izhajajočo iz Strategije »od vil do vilic«, po prehodu na bolj etične in trajnostne sisteme kmetovanja, kar bo eden od ključnih ciljev revizije zakonodaje o dobrobiti živali. Ta naj bi bila zaključena v zadnjem četrtletju leta 2023.
