Pandemija je občutno povečala količino odpadnih obraznih mask in drugih pripomočkov, ki naj bi jih uporabljali kot zaščito pred širjenjem virusa SARS-CoV-2. Raziskovalci ocenjujejo, da na svetovni ravni vsak mesec porabimo 129 milijard obraznih mask (večina jih je za enkratno uporabo) oziroma tri milijone na minuto. Podatkov o tem, za koliko se je povečala količina odpadnih mask v Sloveniji, ni, a poznavalci pravijo, da je številka zelo visoka.
»Na maske lahko gledamo kot na vse preostale plastične odpadke, ki v naravi čisto zares nikoli ne bodo razpadli. To je odpadek, ki ga ne moremo reciklirati in v naravi povzroča katastrofalne posledice – poleg vpliva na živali že zgolj ena maska v vodi izloči 173 tisoč plastičnih mikrovlaken na dan,« pravi Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja. Maske ustvarjajo svetovni okoljski problem – zagotavljajo nov dotok škodljive plastike na odlagališča in tudi v oceane. Tako je na primer po podatkih študije, ki jo je objavila revija Environmental Awareness, leta 2020 v oceanih končalo več kot 1,5 milijarde obraznih mask, kar je dodatnih 6.240 ton plastičnih odpadkov v naših vodah. Mikroplastiko so našli pri 60 odstotkih oceanskih rib, pregledanih v ločeni študiji, pa tudi v pitni vodi. Povprečna oseba na leto prebavi na tisoče delcev plastike.
Zgovoren je tudi podatek, da vsako leto zaradi medicinskih odpadkov, ki so prenašalci različnih bolezni, umre pet milijonov ljudi po vsem svetu. In to je podatek iz predkoronskega časa, pravi Urša Zgojznik in doda, da se je nepredstavljivo velika proizvodnja mask na mesečni ravni povzpela na raven mesečne proizvodnje plastenk – teh na svetovni ravni proizvedemo 43 milijard.
Brez podatkov o številu uporabljenih mask
Na vprašanje, koliko odpadnih mask in testerjev je v zadnjem letu in pol, odkar se je začela epidemija, nastalo v Sloveniji, na Ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo, da ne vodijo »podatkov o nastalih odpadkih po posameznih proizvodih, iz katerih odpadki nastajajo. Podatki o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi se vodijo po številkah odpadkov iz seznama odpadkov.« A že sama zdrava pamet in pogled na ljudi pove, da je med odpadki veliko mask za enkratno uporabo.
Kaj se torej zgodi z masko, ko jo odvržemo med mešane komunalne odpadke? Vsi mešani komunalni odpadki se pred odlaganjem na odlagališčih mehansko-biološko obdelajo (MBO) v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki. Mehanska obdelava zajema izločanje reciklabilnih frakcij (denimo odpadna embalaža, baterije, odpadna električna in elektronska oprema), gum, mineralov in odpadkov, primernih za predelavo v trdno gorivo. Sledi biološka obdelava preostanka, ki je lahko anaerobna ali aerobna. Stabilizirani preostanek mešanih komunalnih odpadkov se odloži na odlagališču odpadkov, če ustreza predpisanim pogojem za odlaganje. »Glede na sestavo mask in testerjev (plastika, umetni materiali z visoko kurilno vrednostjo) se ti odpadki najverjetneje izločijo iz mešanih komunalnih odpadkov za namen nadaljnje predelave v trdno gorivo,« pojasnijo na okoljskem ministrstvu.
Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela Okolje 2021.
