Pobuda za projekt Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja je prišla od kmetij, predvsem turističnih kmetij.
Namen projekta je ustvariti (ponekod ohraniti) zdravo, slikovito krajino, temelječo na vzdržni rabi prostora, ki bo privlačna tako za turiste, rekreativce kot bivajoče.
Za biotsko pestrost
Travniški sadovnjaki namreč niso pomembni le z vidika ohranjanja tradicionalnih krajinskih vzorcev slovenskega podeželja (poleg travniških sadovnjakov še stavba, vrt, njiva, mlaka, pašnik in gozd), ampak tudi za ohranjanje biotske pestrosti, ki je največja v travni ruši in se jo s travniškimi sadovnjaki pripelje vse do roba gozda. Drevesa s krošnjami premera tudi do 15 metrov so bogat vir hrane tudi za ptice in opraševalce. Zato so v projekt vključene aktivnosti, kot so nameščanje gnezdilnic, pitnikov, hotelov za opraševalce, mlak, postavitev drogov za ujede (zmanjša populacijo voluharja). Pri načrtovanju nasadov so upoštevali še izročilo, da jih sadimo tudi na nagnjena in manj rodovitna zemljišča, kar povečuje dohodek in preprečuje zaraščanje.
Več koristi – dobro za vse
Za celosten vpogled so zato na Biotehniški fakulteti zasnovali interdisciplinarno ekipo, ki povezuje kmete, strokovnjake iz krajinske arhitekture, sadjarstva, ekonomije in upravljanja projektov ter zainteresirano strokovno in laično javnost. Raziskovalci Biotehniške fakultete UL ugotavljajo, da se je znanje o travniških sadovnjakih izgubilo med generacijami, zato v okviru projekta zainteresiranim kmetom svetujejo glede umeščanja travniških sadovnjakov v prostor. Pridelki so (bodo) ekološko pridelani in z uspostavitvijo mreže pridelovalcev tudi ciljno usmerjeni na trg. Z uveljavljanjem metode – načina vključevanja in obnove travniških sadovnjakov v prostor – bo slovensko podeželje pridobilo in ohranilo marsikateri tradicionalen krajinski vzorec.
Travniški sadovnjaki so borci za trajnostni razvoj
Dr. Marko Dobrilovič z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil: »Slovensko podeželje je s pospeševanjem pridelave prestrukturiralo krajinsko/ekološko sliko kulturne krajine. Kot borci za trajnostni razvoj so travniški sadovnjaki (obstoječi in načrtovani) med zelo pomembnimi činitelji. Z njimi varujemo tla, ohranjamo in pospešujemo biotsko pestrost, skrbimo za opraševalce in naravne sovražnike, nudimo življenjski prostor dvoživkam, pticam, vzpostavljamo ekološke povezave med različnimi življenjskimi prostori (med gozdom in njivo).«
Dr. Dobrilovič: “Za nas raziskovalce in za kmete je pomembno, da se v vseh vzpostavljenih travniških sadovnjakih njihove funkcije ohranjajo oziroma med seboj prepletajo.”
Všečno turistom
Kmetije, ki so izrazile interes za vnovično vzpostavitev travniških sadovnjakov, so v večini turistične kmetije. “Medtem ko se nekatere zanimajo za izdelke, ki jih bodo pripravile iz naravno pridelanih jabolk, sokovi in marmelade, pa so se nekatere odločile za travniške sadovnjake tudi zaradi ponudbe svežega sadja. Čeprav so jabolka travniških sadovnjakov bolj kompaktna, s tršo lupino, na pogled niso tako brezhibna (enakih velikosti in skladne oblike), pa je njihova pomembna prednost v ekološki pridelavi in zato dosegajo višje cene, povpraševanje po njih za iz leta v leto narašča,” pojasnjujejo na fakulteti.
Pomemben element pri odločitvi za travniške sadovnjake je tudi izgled kmetije in privlačnost za turiste. Na eni izmed kmetij tako, kot opišejo, obiskovalca ob poti spremlja drevored tepk in ga vodi vse do glavnega dvorišča z osrednjo češnjo, ki nudi senco kamniti mizi, na kateri bodo postregli z domačimi sadnimi pripravki. Spet druga kmetija bo v travniškem sadovnjaku vzpostavila nastanitvene zmogljivosti, ponudila apiterapijo, ogled pašnih živali, nabiranje zelišč, opazovanje ptic in dvoživk …
Vir: BF
