Letos že 47. leto po vrsti, 5. junija obeležujemo svetovni dan okolja, pod geslom “Obnova ekosistemov”. To je prelomen dan tudi zato, ker Okoljski program Organizacije združenih narodov začenja globalno pobudo Desetletje za obnovo ekosistemov.
Obnova ekosistemov pomeni pomoč pri obnovi degradiranih ali uničenih ekosistemov, pa tudi ohranitev ekosistemov, ki so še nedotaknjeni. Bolj zdravi ekosistemi z bogatejšo biotsko raznovrstnostjo prinašajo večje koristi, kot so bolj rodovitna tla, večji donos lesa in rib ter večje zaloge toplogrednih plinov. Obnova se lahko zgodi na več načinov: sajenje dreves, ozelenitev mest, preoblikovanje vrtov, spreminjanje prehrane ali čiščenje rek in obal.
Ključni ekosistemi pomembni za več kot polovico svetovnega prebivalstva
Med ključnimi ekosistemi znanstveniki izpostavljajo mokrišča, gozdove in koralne grebene. Njihovo zmanjševanje neposredno vpliva na življenje skoraj polovice svetovnega prebivalstva.
Ribe predstavljajo petino živalskih beljakovin za okoli 3 milijarde ljudi. Več kot štiri petine človeške prehrane temelji na rastlinah. V državah v razvoju 80 odstotkov ljudi živi na podeželju in njihovo zdravje temelji na rastlinstvu. Urbana območja predstavljajo zgolj 1 odstotek površine Zemlje, na tem odstotku pa živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. A, ne pozabimo, tudi urbano okolje je dom raznolikih živalskih in rastlinskih vrst.
Slovensko predsedovanje v znamenju biotske raznovrstnosti
Slovenija kot ena biotsko najbogatejših držav v EU si bo v sodelovanju z drugimi državami članicami in Komisijo v času predsedovanja še posebej prizadevala za vodilno vlogo EU na svetovni ravni. Slovensko predsedovanje bo vključevalo številne mednarodne dogodke, vključno s 15. zasedanjem Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti oktobra 2021 na Kitajskem.
Kot predsedujoča država se bo Slovenija zavzemala za izvajanje ukrepov iz Strategije EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030, ki izpostavlja pospeševanje vseh aktivnosti za ohranitev biotske raznovrstnosti. Za doseganje tega cilja se bo Slovenija zavzemala zlasti za boljše upravljanje obstoječih zavarovanih območij, vključno z največjim naravovarstvenim omrežjem na svetu Natura 2000 in varstvo prostoživečih opraševalcev.
Vir: MOP
