»Bolje preventiva kot kurativa. Čas je, da aktivno delujemo na vseh področjih in vključimo preventivo demence v nacionalne načrte!« (Alzheimer`s Disease international)
Demenca ni del običajnega staranja, temveč posledica bolezni možganov. O demenci govorimo takrat, ko se posameznikove kognitivne sposobnosti (sposobnost pomnjenja, razumevanja, govora, orientacije in presoje) poslabšajo do te mere, da je to moteče pri vsakdanjem življenju. Najbolj pogost vzrok je Alzheimerjeva bolezen, ki povzroča 2/3 vseh demenc.
Čeprav ne moremo storiti ničesar glede svoje starosti ali genov, s katerimi smo se rodili, pa lahko vplivamo na določene druge dejavnike, s čimer vplivamo na izražanje genov ter tudi upočasnimo staranje našega telesa in organov.
Lahko torej vplivamo na nastop demence? Odgovor je, da lahko – vsaj 40 % (Lancet, 2020). Prepoznanih je že 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence, na katere lahko vplivamo! Seveda je pogosto preventivno delovanje potrebno v zgodnjem ali srednjem življenjskem obdobju in to je izziv, saj nagrada pride z zamikom. Poleg preventivnega delovanja posameznikov pa je potrebno tudi širše delovanje družbe.
Kaj vse vpliva na tveganje za razvoj demence?
Ugotovljeno je na primer, da je zelo pomembno, da so otroci in mladostniki aktivno udeleženi v izobraževalnem sistemu. Pomaga tudi vključevanje v tečaje ali izobraževanja v kasnejših obdobjih.
Eden od dejavnikov tveganja za razvoj demence je diabetes. Diabetes vpliva na sposobnost telesa, da presnavlja glukozo –približno 30 % glukozne presnove se dogaja v možganih. Telesna aktivnost vpliva na žilni sistem in fiziologijo možganov ter je povezana z zmanjšanim tveganjem za demenco. Fizična aktivnost se priporoča tudi odraslim z blago kognitivno okvaro, da zmanjšamo nadaljnje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Priporoča se vsaj 150 minut aktivnosti na teden in ne manj kot 10 minut v enem sklopu.
Za ljudi v srednjem obdobju je zelo pomembno, da so pozorni na okvaro sluha in se ob težavah posvetujejo z zdravnikom. Ljudje smo družabna bitja, potrebujemo eden drugega in zato ni nenavadno, da je zmanjšanje socialne aktivnosti prepoznan dejavnik tveganja za demenco. Prepoznani dejavniki tveganja so še čezmerna telesna teža in uživanje alkohola v srednjih letih ter kajenje.
Tudi kasneje se lahko določene težave kompenzira in upočasni napredovanje kognitivnega upada, če smo kognitivno angažirani, skrbimo za druženje, uravnoteženo prehrano in smo telesno aktivni.
Pomoč za svojce
Z demenco se v največji meri soočajo družine v domačem okolju, saj več kot dve tretjini oseb z demenco živi doma v oskrbi svojcev. Ker demenca traja v povprečju 10 do 15 let, je to za družine zelo obremenjujoče in potrebujejo ustrezno podporo in pomoč. Spominčica nudi veliko dejavnostih za pomoč in podporo osebam z demenco in njihovim svojcem, za krepitev kognitivnih sposobnosti in različna usposabljanja.
Obiščite nas na spletni strani www.spomincica.si ali nas pokličite na 01 25 65 111.
Spominčica – Alzheimer Slovenija
