Dobro oblikovan pisarniški prostor bi po nekaterih raziskavah lahko povečal produktivnost za skoraj 20 %. Postavitev mize in stola, izolacija hrupa, barvna shema, pohištvo, temperatura in kakovost zraka, razsvetljava in rastline – vse to vpliva na počutje, dolgoročno zdravje in produktivnost tudi, če delamo od doma.
Po podatkih EUROSTAT iz leta 2019 je v Evropski uniji običajno od doma delalo 5,4 % zaposlenih v starostni skupini 15–64 let. V Sloveniji je v letu 2019 običajno delalo od doma, 6,8 % zaposlenih. V času epidemije pa je kar 37 % vseh zaposlenih v EU prešlo na delo na domu, od tega je z delom na domu začelo tudi približno 25 % zaposlenih, ki pred tem niso nikoli delali od doma.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je lani junija objavilo nekaj informacij glede organizacije dela na domu s področja varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec ima namreč enako odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tako za delavca, ki dela v njegovih prostorih, kot za delavca, ki dela na domu ali drugi lokaciji izven lokacije delodajalca. Če povzamemo smernice ministrstva, mora biti pri tem pozoren predvsem na:
- delovno okolje (osvetljenost, hrup, toplotne razmere itd.),
- delovno opremo,
- stres in duševno počutje,
- dejstvo, da delavec dela sam (v primeru, da pride do nezgode pri delu) in
- druga tveganja na delovnih mestih na domu (možnost zdrsa in padca, ročno premeščanje bremen, nevarnost električnega toka …).
Zdaj je prišlo na vrsto urejanje domačih pisarn
»Veliko lastnikov novih hiš, ko se preselijo, najprej uredi najbolj nujne prostore, da lahko funkcionirajo (kuhinja, dnevna soba, kopalnica). Ostali prostori, kot so spalnice, otroške sobe, pisarna, soba za goste ostanejo še iz prejšnjih stanovanj ali prazne, dokler jih ne potrebujejo. In pisarna, ki je v velikih primerih tudi soba za goste (raztegljiva sedežna garnitura, postelja v omari), je večinoma nedokončana. Zdaj, ko je veliko dela od doma in dovolj časa, da lastniki dokončajo ostale prostore doma, so prišle na vrsto pisarne, saj nujno potrebujejo prostor, kjer imajo mir in tišino, da lahko v miru delajo,« pove Tina Okoren, mag. inž. Arh. iz arhitekturnega studia TO arhitektura, kjer trenutno urejajo nekaj domačih pisarn, ki so bile prej prostor za shranjevanje vsega mogočega, za kar ni bilo prostora ali omare drugje v hiši.
Delovni prostor mora biti urejen
Idealno bi bilo, da imamo doma za delo poseben prostor. T. i. domača pisarna je lahko resnično urejena tako, da zadostuje vsem zahtevam in merilom običajne pisarne na delovnem mestu.
Ministrstvo svetuje dovolj prostora za delo, kar dosežemo z urejenostjo delovnega prostora in pospravljenimi stvarmi, ki jih ne potrebujemo ves čas. Uporablja naj se miza – delovna površina, ki je dovolj velika. Površina mize ali delovne površine naj bo vsaj 80 × 120 centimetrov, po možnosti raje večja; tudi pod mizo naj ne bo nereda, tako da imamo dovolj prostora za noge. Delovno mesto pa urejamo in čistimo sproti in redno.
Kar se tiče ergonomije delovnega mesta, uporabljamo stol z nastavljivo višino in naklonom sedalne površine; ključna je podpora v ledvenem delu hrbta. Podvozje stola naj bo premično in dovolj stabilno (5-krako). Glede nastavitev stola in mize se moramo poučiti pri varstvu pri delu. Zelo pomembna je prilagoditev višine monitorja: vrhnji rob ohišja monitorja naj bo v isti višini ali nekoliko nižje od višine oči. Monitor naj bo postavljen vsaj 50 cm stran od oči. Ne sme se bleščati, zaradi česar moramo postavitev prilagoditi tudi glede na okno oz. uporabljati senčila. Tipkovnica in miška naj bosta postavljeni na udobno razdaljo.
Prenosni računalniki niso primerni za dolgotrajno vsakdanje delo. Če ne gre drugače, potrebujemo dodatno miško, dodatni monitor, dodatno tipkovnico ali vse troje.
Ko za domačo pisarno nimamo posebnega prostora
Največkrat je v praksi nemogoče, da bi imeli poseben prostor doma le za delo – in to ves čas. Kako si lahko uredimo kotiček, namenjen delu, v dnevni sobi, spalnici ali celo jedilnici? Arhitektka predlaga nekaj izvirnih rešitev.
– Pisarno imamo v omari, kjer miza postane izvlečna polica, ki je sicer zaprta v omari.
– Uredimo si kotiček, kjer imamo dovolj prostora, da lahko stvari odložimo in jih ni treba ves čas pospravljati (da lahko torej začnemo takoj delati in ni dolge predpriprave), kar se zgodi za jedilno mizo, ki zaradi tega ni primerna za delo.
– Če je prostor večji, ga lahko razdelimo z leseno pregradno steno; ni nujno do stropa, lahko v višini oči – tako, da imamo dovolj zasebnosti, ko sedimo.
– Dvižna pisalna miza je podobna rešitev kot izvlečna polica, saj jo lahko preprosto pospravimo – prednost je tudi, da je lahko višja in za njo ne sedimo, temveč delamo v stoje.
Zrak v prostoru naj bo čim bolj svež
Na delovno storilnost v veliki meri vpliva tudi zunanje okolje, predvsem temperatura in kakovost zraka. Temperatura v pisarnah običajno znaša okoli 21 stopinj Celzija, vendar bi jo bilo, kot kažejo številne študije, za več produktivnosti in natančnosti bolje dvigniti na raven bližje 25 stopinjam Celzija. Po merilih ministrstva naj bo temperatura prostora v poletnih mesecih od 24 do 27 stopinj Celzija in od 20 do 23 stopinj Celzija v zimskih mesecih. Relativna vlažnost zraka naj bo med 40 in 70 %.
Zrak v prostoru mora biti čim bolj svež. Pomaga nam lahko zelenje – rastline so namreč znane ne le po tem, da izboljšajo zrak (celo absorbirajo lahko velike količine strupenih snovi), temveč tudi dvigujejo razpoloženje. Obenem absorbirajo velike količine kemičnih spojin iz zraka, ki jih oddajajo plastika, sintetične tkanine, barve in čistilni materiali. Optimalna hitrost pretoka zraka naj bi bila nizka: 0.1 m/s ali manj. Če je tok zraka, npr. poleti iz klimatske naprave, moteč, uporabimo razne premične pregrade za njegovo preusmeritev.
Da je notranje okolje naših domov, šol, delovnih mest vitalnega pomena bolj kot kadar koli prej, na kar je opozorilo tudi zaprtje v času pandemije, opozarjajo v nacionalni kampanji ‘Za boljši zrak’, katere nosilec je CE – Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. »Kaj dihamo v prostorih, je odvisno od vrste dejavnikov. Pogosto slab zrak povzročajo neprimerni materiali in oprema v stavbah, navade ljudi, število ljudi v prostoru, način prezračevanja, uporaba različnih čistilnih in drugih agresivnih sredstev. Na vse našteto lahko vplivamo in tako precej izboljšamo kakovost bivanja v zaprtem,« pravijo.
Slaba osvetlitev povzroča tudi glavobole
Velik pomen za zdravje, počutje in delovno produktivnost ima tudi osvetlitev prostora. Slaba osvetlitev namreč lahko povzroča ne le utrujenost in obremenitev oči, temveč tudi glavobole in pomanjkanje osredotočenosti. Kot pojasnjuje stroka, je svetla razsvetljava koristna predvsem za analitične miselne procese, izogibati pa se je treba ostri fluorescenčni osvetlitvi, ki lahko povzroči očesne bolezni, povezane z UV žarki.
Tina Okoren izpostavlja, da moramo pri naravni osvetlitvi paziti, da je svetloba pod takšnim kotom, da se nam ne blešči v ekran oz. moramo uporabljati senčila.
Če nimamo dostopa do oken in sončne svetlobe, si pomagajmo z umetno razsvetljavo, predvsem z žarnicami dnevnih luči, ki zagotavljajo mehkejšo in toplejšo osvetlitev. Arhitektka priporoča namizno svetilko.
