Na nepremičninskem trgu je še vedno občutiti pomanjkanje stanovanj. »Dokler bo tako, se cene ne bodo znižale,« opozarjajo strokovnjaki. Po drugi strani pa so trenutne obrestne mere za stanovanjska posojila povsod razmeroma nizke; kmalu naj bi bila ponovno na voljo tudi nepovratna sredstva za skoraj nič-energijske stavbe.
Državni zbor je 8. marca s 63 glasovi za in nobenim proti sklenil, da je Predlog novele stanovanjskega zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Ključne spremembe, ki jih prinaša, so zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, višje zadolževanje stanovanjskih skladov, ustanovitev javne najemniške službe in spremembe pri upravljanju večstanovanjskih stavb. Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in občinskih javnih stanovanjskih skladov – SSRS bi se po novem lahko zadolžil za 50 odstotkov svojega izkazanega namenskega premoženja, občinski skladi pa do 40 odstotkov svojega namenskega premoženja.
Lani m² rabljenega stanovanja prvič več kot 1.900 evrov
Cene stanovanj pa so v Sloveniji in predvsem v prestolnici izjemno visoke. Kvadratni meter garsonjere v Ljubljani lahko doseže tudi 5 tisoč evrov in več, kar je po mnenju stroke posledica pomanjkanja ponudbe.
Sodeč po zadnjih podatkih, s katerimi razpolaga Geodetska uprava RS (GURS) o slovenskem trgu nepremičnin za prvo polletje 2020, je bilo skupnih poslov 28 odstotkov manj kot v drugem polletju 2019 in 26 odstotkov manj kot v prvem polletju 2019, obenem pa je bila povprečna cena rabljenih stanovanj rekordna. V prvem polletju 2020 je povprečna cena rabljenega stanovanja prvič presegla mejo 1.900 evrov na kvadratni meter (m²), kar pomeni, da je bila v primerjavi z drugim polletjem 2019 višja za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za šest odstotkov. Cene stanovanj so padle samo na Obali, povsod drugje so se povišale ali ostale na enaki ravni.
Padca cen ne pričakujejo
Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), bistvenih sprememb, recimo takšnih, kot so se na nepremičninskem trgu zgodile po krizi leta 2008, ne pričakuje. Po njegovem mnenju bodo cene prej rasle kot padale. So pa stanje na trgu, kar se najema tiče, v času epidemije nekoliko spremenila stanovanja, ki so bila pred tem namenjena oddaji preko platforme Airbnb. Ta so se zaradi začasne ustavitve turizma začela oddajati najemnikom, vendar Udovič pričakuje, da se bo trend ustavil takoj, ko se bo turizem pobral na noge, saj se dolgoročnih najemnih pogodb po njegovem opažanju za takšna stanovanja praktično ne sklepa. »Dokler bo povpraševanja več kot ponudbe, cene ne bodo padle,« meni.
Število načrtovanih stanovanj v stanovanjskih stavbah lani višje kot v 2019
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo lani število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe manjše že četrto leto zapored. V letu 2020 je bilo izdanih 5.792 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 6 odstotkov manj kot v letu 2019. Za stanovanjske stavbe jih je bilo izdanih 4 odstotke manj, za nestanovanjske stavbe pa 7 odstotkov manj kot v letu 2019. Površina vseh stavb, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja v letu 2020, naj bi merila 1.493.994 m², kar je za 5 odstotkov manj od površine stavb, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja v letu 2019, pri čemer pa naj bi bila površina stanovanjskih stavb za 6 odstotkov večja.
Z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v letu 2020, je bilo načrtovanih 3.610 stanovanj, kar je 8 odstotkov več kot v letu 2019. V enostanovanjskih stavbah jih je bilo načrtovanih 7 odstotkov manj, v večstanovanjskih stavbah pa 64 odstotkov več kot v letu 2019.
Najemniki v čedalje slabšem položaju
Se pa z novelo spreminjajo tudi razmerja med najemniki in najemodajalci – v korist najemodajalcem. Po predlogu novele bi lahko najemodajalec pogodbo odpovedal s 60-dnevnim odpovednim rokom, ne več z 90-dnevnim, kot velja zdaj. Skrajšuje se tudi rok za izselitev najemnika – s 60 na 30 dni, kar pomeni, da bodo najemniki po novem imeli le mesec dni časa, da si poiščejo novo stanovanje. Po besedah predlagatelja se razmerja spreminjajo zato, ker »številni lastniki svojih stanovanj ne želijo oddati na najemnem trgu tudi zaradi bojazni, da najemnika, ki ne plačuje najemnine in stroškov ali drugače krši najemno pogodbo, ne bodo mogli izseliti iz stanovanja«. Novela je po besedah ministra Andreja Vizjaka prva faza prenove stanovanjske zakonodaje. »Druga faza bo celovita prenova, ki se je bodo lotili takoj, pripravili pa bi jo lahko v enem letu,« poroča STA.