Avtor Nina Šprohar 11:33 dop REVIJA GRADIMO

Sistem ogrevanja se oblikuje za vsako stavbo posebej 

»Na vprašanje, kateri ogrevalni sistem je najboljši glede na vložek in izplen, je nemogoče odgovoriti, če v celoti ne poznamo stavbe, v katero se ogrevalni sistem vgrajuje,« pravi energetski svetovalec.

Tako pri načrtovanju novogradenj kot tudi pri celovitih obnovah starejših stavb je cilj udobno bivanje in nizka raba energije za zagotavljanje teh udobnih bivalnih pogojev. Glavna dejavnika, ki zagotavljata kakovostno bivanje, pa sta temperatura in zračna vlaga v bivalnih prostorih. Optimalna temperatura prostorov se načeloma giblje okoli 20 stopinj Celzija, primerna relativna vlažnost notranjega zraka pa naj bi bila med 45 in 60 odstotki. A kot opozarja svetovalec Ensvet Peter Petrovčič, pomembno vlogo pri tem igra tudi temperaturni profil po višini prostora. »Najbolje ga zagotavlja ploskovno talno gretje. Če so obodne ploskve hladnejše, mora biti notranji zrak toplejši,« pojasnjuje.

 

Izbira sistema ogrevanja je odvisna od stavbe

»Na vprašanje, kateri ogrevalni sistem je najboljši glede na vložek in izplen, je nemogoče odgovoriti, če v celoti ne poznamo stavbe, v katero se ogrevalni sistem vgrajuje,« pravi Petrovčič. »Pravilno ogrevanje je odvisno od cele vrste elementov ogrevalnega sistema, ki so vezani na potrebe uporabnikov. Pri izbiri primernega ogrevanja je, ne glede na to, ali gre za nov sistem ali za obnovo, najbolj pomembno, da popolnoma ustreza tistim, ki jim je namenjen. To pomeni, da mora izpolnjevati vse potrebe po udobju uporabnikov in istočasno biti ekološki in stroškovno učinkovit,« pojasnjuje.

Za učinkovito rabo energije pri ogrevanju je zelo pomembna tudi temperaturna regulacija prostorov.

Izbira sistema ogrevanja tako po njegovem mnenju ne sme biti zasnovana samo na investicijskem strošku sistema, prav tako ne zgolj na trenutnem strošku energenta, saj se dolgoročno lahko cene precej spreminjajo, pri čemer je zelo pomembna tudi razpoložljivost posameznega energenta. »Zemeljski plin ali daljinska toplota na primer nista povsod na voljo, nekdo nima možnosti in prostora za shranjevanje drv, drugi ima svoj lasten gozd, s katerim mora v vsakem primeru ustrezno gospodariti in so zato njegova drva zastonj, tretji zaradi starosti ne zmore več manipulacije z energentom,« okoliščine, ki jih moramo vzeti v obzir pri izbiri ogrevalnega sistema, našteje strokovnjak.

»Pri izbiri ogrevalnega sistema je treba upoštevati tudi, ali gre za starejšo že poseljeno stavbo z že vgrajenimi radiatorji, ki jih je v praksi zelo težko zamenjati s talnim gretjem, ali gre za novo stavbo, kjer ima investitor proste roke pri izbiri ogrevalnega sistema,« še opozori.

 

Eden ali več ogrevalnih sistemov?

V načelu sicer velja, da naj stavbo kot celoto ogreva le en ogrevalni sistem, kar še posebej velja za večstanovanjske stavbe, isti generator toplote pa naj služi tudi za pripravo tople sanitarne vode. »Podvajanje sistemov ogrevanja z več generatorji toplote običajno prinese zahtevnejšo regulacijo, s tem pa višje stroške montaže in zahtevnejše upravljanje,« pravi energetski svetovalec. A različni ogrevalni sistemi imajo svoje prednosti, zato je tudi kombinacija nekaterih razpoložljivih tehnologij lahko včasih idealna rešitev, saj se ob izkoriščanju različnih virov energije optimizirajo prednosti učinkovite rabe energije in zagotavlja ustrezno bivalno udobje. »Tovrstni kombinirani ogrevalni sistemi dajejo prednost rabi obnovljivih virov energije in se običajno vgrajujejo v nove ali obstoječe stavbe ob celoviti energetski sanaciji, saj se v tem primeru naložba hitreje povrne,« zatrdi.

Pri izbiri primernega ogrevanja je najbolj pomembno, da popolnoma ustreza tistim, ki jim je namenjen.

Za učinkovito rabo energije pri ogrevanju je zelo pomembna tudi temperaturna regulacija prostorov – ta je lahko avtomatska, sestavljena iz centralne avtomatike za vodenje temperature ogrevalnega sistema glede na zunanjo temperaturo in termostatskih ventilov na ogrevalih, ali pa centralna, kjer se uravnava temperatura dotoka ogrevane vode v celotnem ogrevalnem sistemu glede na zunanjo temperaturo in tako omogoči učinkovito in primerno ogrevanje. »Nujno pa je, da se investitorji pred izbiro ustreznega ogrevalnega sistema za svoj konkreten primer posvetujejo z usposobljenimi strokovnjaki in pravilne parametre ogrevalnega sistema projektno izračunajo,« poudari energetski svetovalec.

 

Zahteve za ogrevanje skoraj nič energijskih stavb

Toplota, potrebna za ogrevanje stavbe na enoto kondicionirane površine na leto (QH), pri skoraj nič-energijskih stavbah ne sme preseči 25 kWh/m2a. Za ogrevanje hladnega zunanjega zraka v predpisani količini 0,3 do 0,5 celotnega volumna prostora na uro pa porabimo med 15 in 25 kWh/m2a. To pomeni, da samo z ogrevanjem zraka za potrebe prezračevanja izkoristimo pomemben delež dopustne rabe energije za ogrevanje. Zaradi navedenega so proizvajalci v zadnjih desetletjih razvili cenovno dostopne naprave za prezračevanje z vračanjem toplote, ki poleg visokega izkoristka vračanja toplote, ki presega 80 odstotkov, v prostorih uravnavajo tudi vlago in omogočajo pasivno hlajenje stavbe v nočnem času v poletnih mesecih.

 

Za ogrevanje sodobnih skoraj nič-energijskih stavb je najoptimalnejša toplotna črpalka

Za sodobne skoraj nič-energijske eno- ali dvostanovanjske stavbe v povprečnih slovenskih klimatskih pogojih pa po Petrovčičevih besedah velja, da so glede ogrevalnega sistema najoptimalnejša izbira toplotne črpalke zrak-voda, ki ogrevajo stavbo preko talnega ogrevanja in centralne regulacije, z ogrevanjem stavbe pa zagotavljajo tudi pripravo tople sanitarne vode. »Z ustreznim senčenjem oken, prezračevanjem z rekuperacijo s funkcijama pasivnega hlajenja v poletnem času in uravnavanjem zračne vlage ter vgrajeno sončno elektrarno na strehi stavbe take stavbe na stroškovno učinkovit način zagotavljajo ustrezne bivalne pogoje v stavbi in električno mobilnost uporabnikov,« razloži.

Ponudba ustreznih sistemov za vgradnjo v skoraj nič-energijske stavbe je, kot zatrdi, velika in z vidika stroškov celotnega življenjskega cikla ugodna, bivanje v taki stavbi pa je energetsko samozadostno in ne pušča ogljičnega odtisa.

 

V modernih hišah so lahko ogrevalni sistemi del sistema za prezračevanje in hlajenje

Ogrevalni sistem poleg generatorja toplote, torej naprave, ki ustvarja toploto, sestavljajo še cevni razvodni sistem, grelna telesa po prostorih (ali pa izpusti toplega zraka) in regulacija celotnega sistema. V modernih nizkoenergijskih in pasivnih hišah so lahko ogrevalni sistemi del sistema za prezračevanje in hlajenje. Za optimalno delovanje morajo biti vsi ti sistemi usklajeni in prilagojeni, na kar je še posebej treba paziti pri zamenjavi posameznega dela sistema s sodobnejšim.

 

V stanovanju se dnevno izloča do 15 litrov vode

V obzir je torej treba vzeti tudi vlago. Človek namreč ob običajnih aktivnostih s potenjem izloči povprečno 0,5 litra vode na dan, poleti pa še bistveno več, poleg tega določen del vode izpareva tudi pri kuhanju in ostalih gospodinjskih opravilih, med prhanjem … »Tako se v stanovanju dnevno izloča v zrak do 15 litrov vode v obliki vodnih hlapov. In ker so sodobne stavbe zrakotesne, večina te vlage ostane v prostorih. Če notranja vlaga naraste nad 70 odstotkov, ta kondenzira na hladnejših površinah sten, stene pa postanejo vlažne in sčasoma plesnive,« pojasnjuje Petrovčič. Zato je odvečno vlago treba odstraniti iz prostorov s prezračevanjem. »Razlage, da stavbe dihajo, namreč strokovnjaki uvrščajo med urbane legende,« pravi sogovornik.

Prezračevanje lahko izvajamo na naraven način z odpiranjem oken ali pa z vgrajenimi prezračevalnimi napravami. »Načeloma velja, da je treba za ohranitev ustrezne kakovosti zraka zagotoviti menjavo zraka v količini 0,3 do 0,5 celotnega volumna zraka v prostoru v eni uri. Prezračevanje mora potekati nenehno in tudi v času, ko nas ni doma, saj je tudi takrat treba uravnavati vsaj vlago v prostorih,« dodaja strokovnjak. A glede na zahtevano kakovost zraka bi morali okna odpirati vsako uro, s čimer bi v zimskem času stavbo hladili, v poletnem pa greli, kar bi zvišalo stroške ogrevanja in ohlajanja stavbe.

Prezračevanje mora potekati nenehno in tudi v času, ko nas ni doma, saj je tudi takrat treba uravnavati vsaj vlago v prostorih.

 

Centralni ogrevalni in prezračevalni sistemi obratujejo bolje

»Ogrevalni in prezračevalni sistemi načeloma obratujejo bolje, če so uravnavani centralno,« pravi Petrovčič. Poleg tega so, upoštevajoč celoten življenjski cikel, tudi cenejši od lokalnih, porabijo manj energije, so tišji in manj vidni uporabnikom. »Centralni ogrevalni sistemi, ki so pravilno načrtovani in izvedeni, zagotavljajo ustrezne bivalne pogoje v celotni stavbi, z njimi se zagotavlja ustrezna temperatura tudi v gradbenih konstrukcijah in zato ne prihaja do neželenih učinkov kondenzacije zračne vlage na njih.

S centralno regulacijo ogrevne vode, ki kroži po cevnem razvodu, zagotavljamo njeno temperaturo glede na temperaturo okolice stavbe, z mikro-nastavitvami pa prilagajamo temperaturo v posameznih prostorih glede na njihovo namembnost. Pri centralnih sistemih ogrevanja je lažje tudi časovno uravnavanje temperature in upravljanje na daljavo. Pri njih je enostavno zagotoviti tudi centralno pripravo tople sanitarne vode brez dodatnega generatorja toplote,« pojasnjuje energetski svetovalec, ki dodaja, da podobno velja tudi za centralne prezračevalne sisteme.

 

V posameznih primerih je vgradnja lokalnih naprav za ogrevanje bolj smiselna

Seveda pa obstajajo tudi določene izjeme. »Te predstavljajo predvsem stanovanja v večstanovanjskih stavbah, ki imajo pogosto izvedene ogrevalne sisteme v vsakem od stanovanj posebej,« pravi Petrovčič. Prav tako tudi izvedba centralnega prezračevanja v takih stanovanjih zaradi sorazmerno majhne površine po njegovem mnenju ni smiselna.

»V stanovanjske stavbe zaradi občutka topline pogosto vgrajujemo tudi lokalne peči na trda goriva. V prostorih, kjer potrebujemo sorazmerno visoko temperaturo zraka za kratek čas (kopalnice, garderobe), je primerna tudi vgradnja električnih grel ali IR panelov. V garažah ali oddaljeni prostorih, kjer potrebujemo toplo sanitarno vodo in bi bil razvod tople vode predolg, je primerna vgradnja električnega pretočnega grelnika tople sanitarne vode. Specifiko predstavljajo tudi stavbe za kratkotrajno uporabo, kot so vikendi, gradbeni kontejnerji, hotelske sobe … Tudi v teh primerih je smiseln razmislek o vgradnji lokalnih naprav za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in prezračevanje,« še pravi.

 

»Povsod predlagamo tudi individualno regulacijo temperature po prostorih«

Danijel Muršič, direktor podjetja Menerga, meni, da je glede na vpeljavo obnovljivih virov energije trenutno najprimernejši sistem priprave energentov s pomočjo toplotne črpalke, ki kot izvor uporablja plitvo geotermalno energijo, sama distribucija toplote v prostor pa je najbolj smiselna preko talnega gretja ali preko nizkotemperaturnih grelnih teles. »Povsod predlagamo tudi individualno regulacijo temperature po prostorih,« poudari. Pomembno je tudi prezračevanje z rekuperacijo. »Najpomembnejši sestavni del prezračevalnih naprav je vračanje energije iz zavrženega zraka. Za ta namen uporabljamo rekuperatorje – toplotne izmenjevalnike, v katerih se snovi ne prenašajo, oziroma regeneratorje – toplotne menjalnike, kjer prenašamo tudi vlago, kar je pomembno predvsem pozimi,« pravi Muršič. Vse te naprave imajo visoke temperaturne izkoristke (več kot 90 odstotkov), kar na drugi strani pomeni nizko priključno toplotno ali hladilno moč, zato bo lahko recimo geotermalna toplotna črpalka manjših moči in dimenzij ter s tem tudi cenejša. Tako individualni kot centralni sistemi prezračevanja imajo svoje prednosti in slabosti. »Individualni sistemi prezračevanja so cenejši in jih je možno preprosto izvesti tudi v obstoječe objekte, njihova slabost pa je, da je lahko velikokrat zgradba nekontrolirano preluknjana in bo imela zato večje izgube. Pri centralnih sistemih je prednost velik temperaturni izkoristek regeneratorjev in rekuperatorjev ter nadzorovan pretok zraka skozi zgradbo, slabost pa, da je treba inštalirati večje količine prezračevalnih kanalov za dovod in odvod zraka, kar zahteva precejšnje gradbene veščine, pločevinaste kanale in izolacijo, seveda pa tudi distributivne elemente,« zaključi Muršič.

 

(Visited 120 times, 1 visits today)
Close