Čeprav je razvoj klasičnih in naravnih materialov zelo živahen, se na gradbiščih uporabljajo preverjeni materiali, še zlasti pri velikih objektih.
»Materiali so se v dolgi zgodovini gradbeništva razvijali in medsebojno kombinirali. Od zadnjih velikih izumov – betona, armiranega betona in kasneje prednapetega betona – se v gradbeništvu iščejo predvsem optimizacije in s tem manjša poraba naravnih virov in reciklaža, kjer se na primer pri obnovah cest in železnic ponovno uporabita ves naravni kamniti material in asfalt,« pravi Andrej Pogačnik, predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije.
Z okoljevarstvenega vidika je zaželeno, da se z recikliranjem v celoti povrne ali celo nadgradi njihova namembnost (up-cycling). Zato je v Sloveniji delež asfalta, ki se ponovno uporabi za novi asfalt, vedno večji. Razvijajo se modificirani in sintetični bitumni, bitumni z dodatkom reciklirane gume. Uporabljajo se geomreže, geocelice iz sintetičnih, tudi recikliranih materialov.
Naslednji velik korak bo 3D-tisk
Prav tako gre razvoj v smeri kompozitnih materialov, nanotehnologij, povezanih struktur, tankostenskih elementov, inovativnih uporab lesa, sovprežnih konstrukcij. »Verjetno bo naslednji veliki preskok 3D-tisk, ko bo toliko razvit, da ga bomo lahko bolj množično uporabljali pri nekaterih elementih ali pa kar celih objektih,« razlaga Pogačnik.
Trenutno je tehnologija 3D tiskanja v praktični uporabi v proizvodnji prefabrikatov. Je pa bila uporabnost metode že uporabljena pri gradnji zahtevnejših objektov, npr. v mostogradnji z uporabo kompozitnih materialov (mikroarmirani beton). Velik potencial predstavlja tudi nanotehnologija, predvsem pri razvoju izolativnih materialov, kjer je slovensko znanje v svetovnem vrhu.
Z naravnimi materiali se veliko eksperimentira
Po sogovornikovih besedah je z naravnimi materiali veliko poskusov. Ponovno se vrača zemlja – glina kot gradbeni material za stavbe, uporaba kamna in lesa je v rasti že lep čas. Naravni materiali so človeku in okolju prijazni, zato so vedno aktualni. Predvsem se veliko eksperimentira, kako jih uporabiti na inovativen način. Ko pa gradimo večje dimenzije, so zaenkrat v večini primerov v uporabi klasični gradbeni materiali.
Na terenu preživijo le preverjene rešitve
»Kot že rečeno: veliko se eksperimentira z recikliranimi materiali, zemljo, kompozitnimi materiali, zadnje čase je precej v uporabi karbon kot utrditev obstoječih premalo armiranih betonov. Prihajajo nanomateriali. Gradbeništvo mora biti glede uporabe novih materialov konzervativna panoga, saj je treba zagotavljati, da se lastnosti materialov tudi dolgoročno ne spreminjajo na slabše in varnost uporabnikov objektov. S preiskavam materialov po laboratorijskem staranju žal ne moremo zanesljivo določiti njihovih dolgoletnih sprememb,« razlaga Pogačnik.
V zadnjem času je opazen tudi trend gradnje z lesom, predvsem s križno lepljenimi ploščami CLT (Cross Laminated Timber). Lepljen les se v svetu uporablja že več kot sedemdeset let. Sprva kot vezane plošče, kasneje kot lepljeni nosilci za večje razpone in danes tudi kot plošče iz križno lepljenega lesa. V montažni gradnji pomeni gradnja s križno lepljenimi ploščami vrhunec ponudbe.
O uporabi materialov velikokrat odloča cena
V kolikšni meri obrtniki in podjetniki pri gradnji uporabljajo nove ali naravne materiale? V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) odgovarjajo, da ponudba novih materialov in tehnologij na trgu ni odvisna od izvajalcev del, jih pa ti, tako manjši kot večji, z veseljem uporabljajo, predvsem kadar omogočajo lažjo, kakovostnejšo in hitrejšo izvedbo. Za uvajanje in usposabljanje na tem področju večinoma poskrbijo proizvajalci materialov sami, velikokrat z organizacijo panožnih srečanj tudi s sodelovanjem strokovnih sekcij pri OZS; izvajalci se tovrstnih izobraževanj radi udeležujejo.
»Podobno je tudi pri uporabi naravnih materialov, kjer je bistvenega pomena cena, tako da se mora investitor že v uvodni fazi skupaj s projektantom odločiti, katere materiale želi vgraditi v svoj objekt. Vsekakor interes po vgrajevanju naravnih materialov je, velikokrat pa svoje naredijo finančne omejitve,« razlagajo na OZS.
Dr. Rok Cajzek, pomočnik direktorja v družbi GIC Gradnje, poudarja, da tempo uvajanja novitet pri materialih narekujejo sodobni trendi, regulativa in želje naročnikov. Peter Smrekar, vodja trženja na podjetju Makro 5 gradnje, pa pravi, da ker so pri delu večinoma usmerjeni na javna naročila; naročnika predvsem zanima to, da vgrajujejo kakovostne materiale za primerno ceno. »Po naših izkušnjah vsak naročnik tehta kakovost materiala glede na ceno. Naš regulator pri naravnih materialih pa je predvsem Uredba o zelenem javnem naročanju, ki narekuje varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo, seveda pa nove materiale uporabljamo tudi glede na projekte in projektantske rešitve ter zahteve investitorjev in projektantov,« razlaga Smrekar.
Industriji gradbenega materiala gre dobro
Mag. Gregor Ficko, direktor GZS-Zbornice gradbeništva in IGM pravi, da se je industrija gradbenega materiala zaradi pandemije lani srečevala s podobnimi težavami kot samo gradbeništvo, sta ji pa na roke šla dober zagon na področju stanovanjske gradnje in gradnje gradbenih inženirskih projektov, ki so jih v veliki meri zagnali državni investitorji Dars, DRSI, SSRS in 2TDK.
»Glede na vladne napovedi o zagonu nekaterih velikih infrastrukturnih projektov v okviru izgradnje prometne in energetske infrastrukture ter stanovanjske gradnje, ki jo bodo do konca letošnjega leta in v prihodnjem letu razpisovali veliki državni investitorji, kot so Dars, 2TDK, DRSI, DRSV, najbrž tudi SSRS, HESS in INFRA, navsezadnje pa tudi ministrstva in občine, ki v tej finančni perspektivi še izvajajo posamezne evropske projekte, financirane iz kohezijskega ali regionalnega razvojnega sklada EU – tu gre predvsem za gradnjo komunalne infrastrukture, kot so vodovodni in kanalizacijski sistemi – na zbornici seveda pričakujemo, da trend gradbenih aktivnosti ne v letošnjem in ne v prihodnjem letu ne bo upadel, kar pomeni tudi dobre obete za industrijo gradbenega materiala,« razlaga Ficko.
Sogovornik pravi, da bodo poslovni rezultati industrije gradbenega materiala znani konec marca, tako kot tudi pri gradbenih podjetjih, vendar je že zdaj bolj ali manj jasno, da bodo rezultati iz leta 2019 preseženi. To kaže tudi podatek Statističnega urada (Surs), da je bila vrednost v novembru 2020 opravljenih gradbenih del za 18,4 odstotka višja od vrednosti del, opravljenih v novembru 2019. Vrednost opravljenih gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih je bila v novembru 2020 glede na november 2019 višja kar za 26,4 odstotka, vrednost opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah pa je bila višja za kar 37 odstotkov. Le na nestanovanjskih stavbah je bila nižja, in sicer za 7,9 odstotka.
Na OZS pa pravijo, da bo na prodajo gradbenih materialov prav gotovo vplivalo tudi dolgotrajno zaprtje ali vsaj omejeno delo javnega sektorja, kar se že odraža z manj izdanimi gradbenimi dovoljenji. Velik vpliv na poslovanje podjetij v industriji gradbenih materialov (delovno intenzivne panoge) imajo tudi stroški dela in tu se s stalnim zviševanjem minimalne plače in predvsem izvzemanjem dodatkov iz nje povzroča podjetjem dodatne težave.
Ključna predvsem stanovanjska gradnja
Za industrijo gradbenega materiala je predvsem pomembna stanovanjska gradnja zaradi velikega povpraševanja po vezivih (cement, apno), konstrukcijskih elementih (modularna opeka, betonski prefabrikati, strešni elementi), izolativnih in instalacijskih materialih ter stavbnem pohištvu. Ta gradnja je v letu 2020 doživela ekspanzijo v primerjavi s prejšnjimi primerljivimi časovnimi obdobji. Pri popolnem zagonu gradnje inženirskih objektov pa se pričakuje predvsem povečana rast proizvodnje betona in armaturnega jekla, ki so mu cene v zadnjem četrtletju leta 2020 poskočile za skoraj 30 odstotkov.
Poudarki:
Z okoljevarstvenega vidika je zaželeno, da se z recikliranjem materialov v celoti povrne ali celo nadgradi njihova namembnost (up-cycling).
Nanotehnologija predstavlja velik potencial, predvsem pri razvoju izolativnih materialov, kjer je slovensko znanje v svetovnem vrhu.
Treba je zagotavljati, da se lastnosti materialov tudi dolgoročno ne spreminjajo na slabše in tudi varnost uporabnikov objektov.
Številke:
30 %
so skočile cene armaturnega jekla v zadnjem četrtletju leta 2020.
