Pametno kmetijstvo pa lahko prinese velike koristi v zvezi z okoljskimi vprašanji, kot so učinkovitejša uporaba vode, manj FFS, manjša poraba goriva, optimizacija obdelav ipd.
V kolikšni meri se v Sloveniji pri kmetijski proizvodnji uporabljajo digitalizacija, precizno kmetijstvo in robotizacija? dr. Blaž Germšek, predstojnik Infrastrukturnega centra Jablje, Kmetijskega inštituta Slovenije, odgovarja, da so naprednejši kmetje in kmetijska gospodarstva že dobro osvojili digitalna pomagala in so na prehodu v preciznejše kmetijstvo. Robotizacija se na slovenske kmetije uvaja počasneje, kot bi se lahko oziroma bi se morala. Največ robotizacije se uporablja v sodobnih hlevih, kjer se s pomočjo robotske molže in drugih robotskih pomagal zmanjšuje potreba po človeškem delu v hlevu.
»Nezadostno uporabo različnih digitalnih pomagal, uvedbe preciznega in robotiziranega kmetijstva lahko pripišemo nezadostnemu znanju, ki je odraz strahu pred tovrstnimi novimi tehnologijami, ki v razvitih državah danes že predstavljajo standard. Je pa tudi res, da na institucijah znanja in prenosa znanj na Slovenskem zaostajamo s preskušanjem in testiranjem sodobnih, kaj šele najnovejših tehnologij v kmetijski panogi,« razlaga Blaž Germšek.
Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da so digitalizacija, precizno kmetijstvo in robotizacija na slovenskih kmetijah že prisotni. Uvajali so se s pomočjo ukrepov ‘Programa razvoja podeželja’. Že kar veliko hlevov je opremljenih z roboti za molžo, veliko novih strojev, predvsem za gnojenje in nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS), je računalniško opremljenih in nadzirajo porabo gnojil in škropiv in tako prispevajo k varovanju okolja. Pametni telefoni se vse več uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje informacij, nadzor in spremljanje pogojev in procesov za različne namene, tudi kot komunikacijsko orodje za strokovno svetovanje itd.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Pametno podeželje 2020.
