Raziskovalci z univerz Cambridge in Oxford ter London School of Economics in Joseph Stiglitz pa so pred nedavnim objavili analizo, ki kaže, da so za okrevanje gospodarstva po pandemiji zaradi virusa SARS-CoV-2 najbolj smiselni zeleni ukrepi. Z njimi lahko oživimo gospodarsko dogajanje, hkrati pa pripomoremo k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Ali in kako se bomo tega lotili v Sloveniji?
»Zgoraj omenjena študija je ena od mnogih, ki potrjujejo ugotovitev, da je preventiva boljša od kurative. Toda problem je globok, saj zadeva spremembe v celotni strukturi družbe,« opozarja dr. Peter Novak, dober poznavalec slovenske energetike in direktor družbe Energotech. »To pomeni odhod iz klasičnega kapitalizma v postkapitalizem, ki ga lahko imenujemo sonaravna družba. Ali so lastniki kapitala in upravljavci finančnih tokov pripravljeni dati vajeti iz rok?« se sprašuje.
Upa, da bo prišlo do uresničitve Evropskega zelenega dogovora in da bomo »uporabljali podnebni sklad v skladu z njegovo prvobitno namembnostjo, za zmanjšanje izpustov in ne za študije o tem; uresničili demo postrojenje za proizvodnjo sintetičnega dizla iz organskih odpadkov; uresničili projekt uplinjanja biomase in odpadkov namesto sežigalnic ter zgradili hidroelektrarne in pripadajoče črpalne hidroelektrarne na Savi, Muri in še kje.
Vlada vidi sedanjo krizo tudi kot priložnost, da se prek izvajanja nove strategije industrijske politike, ki je trenutno v pripravi in bo veljala od leta 2021, podpre prenova in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri zelenega, ustvarjalnega in pametnega, v skladu s pozicijskim sloganom green.creative.smart, pravijo na gospodarskem ministrstvu. »Kriza namreč pomeni priložnost za pridobivanje novega znanja, za prenovo poslovnih in tehnoloških modelov v bolj trajnostne ali krožne modele, za krepitev digitalizacije ter preskoke v nove industrije z veliko dodanega znanja in dodane vrednosti,« so navedli lani.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Okolje 2020.
