Digitalna zrelost šol se je leta 2020 pojavila in ustalila kot pomembna tematika tako v mednarodnem kot domačem merilu. Epidemija bolezni covid-19 in posledično šolanje na daljavo, ki so mu (bile) podvržene vse stopnje izobraževanja v Sloveniji, je tako razgalilo marsikatero pomanjkljivost kot tudi potrebo glede uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih orodij pri poučevanju.
V digitalnem stičišču 4PDIH so tako med julijem in septembrom 2020 izvedli raziskavo o digitalni zrelosti slovenskih šol, v katero je bilo vključenih 111 osnovnih in srednjih šol. Digitalno zrela šola, kot jo razumejo v 4PDIH-u, učitelje in učiteljice spodbuja k temu, da uporabljajo tehnologijo za izboljšanje svojega poučevanja in jim tovrstni razvoj tudi formalno omogoča. Učitelji in učiteljice v takšni šoli kontinuirano razvijajo lastne digitalne veščine ter hkrati tudi učence in učenke pri njihovem samostojnem učenju ter razvijanju ključnih veščin spodbujajo za uporabo IKT ter digitalnih orodij.
Šole na učenje na daljavo niso bile pripravljene
V 4PDIH so v anketi med drugim ugotavljali, kakšen vpliv je imela epidemija bolezni covid-19 na IKT dejavnosti šol. Izkazalo se je, da šole na učenje na daljavo niso bile pripravljene, saj so bile kar pri skoraj 85 % šol potrebne spremembe ali celo velike spremembe v delovnem procesu. Veliki večini učiteljev in učiteljic pa se je poučevanje med epidemijo zdelo bolj oz. veliko bolj zahtevno. Le majhen delež šol je poučevanje med epidemijo ocenil za enako zahtevno kot prej ali bolj enostavno.
Ovire pri izboljšanju digitalizacije šol
Največja ovira pri izboljšanju digitalizacije šol je bila pomanjkanje časa za načrtovanje in pripravo vključevanja IKT v svoje procese. Kot najpomembnejše aktivnosti za izboljšanje učinkovite rabe IKT pa so šole izpostavile usposabljanje zaposlenih, izobraževanje zaposlenih o koristih digitalizacije ter zagotovitev dostopa do računalniške naprave vsakemu učencu/dijaku.
Vendar le 37 šol od 111 anketiranih izvaja redna usposabljanja za zaposlene in učitelje za razvoj digitalnih kompetenc, nekoliko več šol (48) pa izvaja redna usposabljanja za razvoj digitalnih kompetenc pri učencih.
Šole se zavedajo odgovornosti
Učitelji in šole so bili torej primorani uporabiti nove in drugačne pristope, če so želeli med izobraževanjem na daljavo zagotoviti ustrezno raven sodelovanja in motiviranosti učencev. Pri tem so se soočali s številnimi izzivi na področju digitalne zrelosti.
Je pa eden spodbudnih rezultatov raziskave ta, da se šole dobro zavedajo velike odgovornosti, da svoje šolske načrte oblikujejo in pripravijo tako, da bodo odporni na najrazličnejše nepredvidene razmere. Skoraj polovica šol je namreč odgovorila, da so takšni načrti pri njih že v nastajanju.
Na nacionalni ravni Slovenija že vrsto let aktivno spremlja in se vključuje v evropske in mednarodne pobude, smernice in akcijske načrte s področja digitalnega izobraževanja, vendar so izkušnje v praksi v času epidemije pokazale delno učinkovitost, predvsem pa prepočasno strateško vpeljevanje sprememb v šolski prostor.
Poučevanje v sodobnih učnih okoljih od učiteljev in učiteljic zahteva tudi sodobne učne pristope
Sklepi raziskave, ki so jo izvedli v 4PDIH, kažejo, da se šole zavedajo, da lahko učenci svoje potenciale v polnosti razvijajo zgolj takrat, kadar so lahko pri pouku dejavno udeleženi. Učitelji pa morajo pri tem znati ustvariti dovolj učnih priložnosti in pri tem smiselno uporabiti obstoječe IKT-rešitve in digitalne tehnologije. Le s kombinacijo ustrezne tehnične usposobljenosti ter ustreznih didaktičnih oziroma pedagoških pristopov bodo namreč lahko šole suvereno nastopale tudi v digitalni dobi.
