»Kar posadimo s srcem, uspeva,« pravijo v Radenski Adriatic in to potrjujejo z nedavno akcijo Bolj zelena Slovenija. »Zasadili« so jo avgusta, njen zaključek pa kljub izzivom epidemije uspeli realizirati skladno z načrti. Še več, akcijo so z navdušenjem zaposlenih nadgradili in poleg načrtovanih 10.000 dreves v Pomurju in 10.000 dreves v Dalmaciji, zasadili še 240 rdečih hrastov. Posajeni s srcem se bodo slednji razvijali na vrtovih zaposlenih.
Radenska Adriatic je med avgustom in oktobrom v Sloveniji izvajala akcijo obnove gozdov »Bolj zelena Slovenija«. Od vsake prodane vračljive litrske steklenice Radenske (Kraljevi vrelec, Petanjski vrelec ali Naturelle) je del sredstev namenila za 10.000 novih dreves v slovenskih gozdovih. Podobno akcijo, imenovano »Kap po kap šuma« je v sodelovanju s hrvaško zvezo tabornikov, znotraj projekta Boranka, izvedla tudi na Hrvaškem.
Obnovili 2,3 ha poškodovanih gozdov v Pomurju
Za zasaditev 10.000 dreves v domačem Pomurju je v sodelovanju z lastniki gozdov poskrbel partner projekta Zavod za gozdove Slovenije. Gozdove so obnovili s sadikami domačih drevesnih vrst, prilagojenih rastišču (hrast, dob, črni topol in vrba) ter obnovili 2,3 ha poškodovanih gozdov. Vodja OE Murska Sobota Zavoda za gozdove Slovenije, Štefan Kovač, je ob želji po še več podobnih akcij dejal: »Slovenci smo gozdni narod. Več kot 58 % Slovenije pokrivajo gozdovi, s čimer je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi. V Zavodu za naše gozdove skrbimo skozi tri načela: trajnost, sonaravnost in večnamenskost. Slednje je z vidika prebivalcev še posebej pomembno, saj nam gozdovi ne zagotavljajo le dobrega zraka in vode, temveč tudi zaščito pred ekstremnimi klimatskimi razmerami in erozijo. Zato je skrbno gospodarjenje z gozdovi z zavestjo, da gozd ohranjamo za zanamce, res bistvenega pomena.«
V Dalmaciji narava po številnih požarih potrebuje pomoč
V Dalmaciji je sajenje 10.000 dreves potekalo ob vikendih tekom jeseni, ko so za sajenje najboljše razmere. »Prostovoljce smo opremili s sadikami, a tudi z vso potrebno opremo. Za varnost in učinkovitost, so prostovoljcem pomagali strokovnjaki hrvaških gozdov, gorski reševalci, člani civilne zaščite in hrvaške gasilske zveze. Kljub izrednim razmeram je sajenje potekalo uspešno in hvaležni smo za vsako posamezno sadiko Radenske. Narava se namreč težko obnovi po številnih požarih, ki se pojavljajo po Dalmaciji vsako leto – potrebna ji je naša pomoč,« pravi Dan Špicer, poslovni direktor hrvaške zveze tabornikov in glavni koordinator akcije Boranka.
Kjer je volja, tam je pot
S pomočjo potrošnikov so dosegli zadani cilj, a zaradi epidemioloških ukrepov, naši zaposleni niso mogli sodelovati. »Kjer je volja, tam je pot, je prepričanje, v katerega trdno verjamem,« pravi direktor Radenske, Marián Šefčovič. Epidemiološke omejitve je sprejel kot izziv in skupaj z zaposlenimi našel rešitev. »Zaposleni so se veselili sajenja dreves. Tega pričakovanja jim nismo mogli odvzeti. Zato smo poiskali novo rešitev in z njo nadgradili tudi akcijo samo. Zaposlenim smo ponudili dodatna drevesa in jih povabili, da jih zasadijo na svojem vrtu,« pojasnjuje.
Več kot 240 mladih sadik drevesa rdeči hrast je dobilo svoje mesto na vrtovih zaposlenih. Sadili so jih vsi – od najmlajših članov družine do babic in dedkov. Skupaj, družno, »nadzorniki« pa so bili najpogosteje kar hišni ljubljenčki. Trije rdeči hrasti pa so svoje mesto dobili tudi pred poslovno zgradbo Radenske v Boračevi. »Radensko in to čudovito naravo smo nasledili od naših prednikov. Trije zasajeni hrasti simbolizirajo vse dobro, kar v Radenski Adriatic delamo s ciljem prihodnjim generacijam predati skrbno varovano in negovano naravo,« je ob zasaditvi dreves dejal Boštjan Gerlec, direktor oskrbovalne verige.
Vir: Radenska
