Delegati CIPRE so sprejeli stališče, ki kaže, zakaj pokrajino razumemo kot nekaj, kar presega geografski pojem, in zakaj moramo zanjo prevzeti odgovornost.
Vrhovi gora, gozdni robovi, rečna obrežja – alpska pokrajina odseva preteklost in sedanjost, ustvarja identiteto, zagotavlja prostor za rekreacijo in sprostitev, je domovina in kraj hrepenenja – tudi in predvsem v kriznih časih.
Alpsko pokrajino je treba zavarovati
Taleči se ledeniki, opuščene pašne planine, zaraščeni travniki, poselitvena območja, ki se vedno bolj širijo, infrastruktura za prostočasne potrebe, kmetijska zemljišča v dolinah, pokrita z monokulturami, kulturna pokrajina, ki se je oblikovala čez stoletja; vse to so socialni procesi, ki so vtisnjeni v pokrajino.
V pokrajini se kažejo tudi prevladujoče težnje in odnos njenih prebivalcev, obiskovalcev in organov oblasti. CIPRA je svoje stališče do tega vprašanja nazorno predstavila v dokumentu Alpska pokrajina ni obnovljiva! in s tem dopolnila trenutni diskurz o pokrajini alpskega prostora.
Ena od zahtev je na primer »zavarovati manj in slabše dostopne pokrajine in s tem povezane potenciale za neovirani naravni razvoj«. Poleg tega je treba v skladu z ničelnim neto ciljem EU, ki se nanaša na rabo zemljišč, oceniti, kako zmanjšati rabo novih zemljišč.
Pokrajina kot skupno dobro
Stališče z naslovom Alpska pokrajina ni obnovljiva! je bilo oblikovano v širšem participativnem procesu, v katerem so sodelovali predstavniki CIPRE, mladi in strokovnjaki iz alpskih držav. Struktura dokumenta odseva heterogenost mozaika alpske pokrajine in »navaja potrebo po ohranjanju in povezovanju elementov tega pokrajinskega mozaika,« pravi Katharina Conradin, predsednica CIPRE International.
Vir: CIPRA
