Podnebne spremembe so nadaljevale svoj neusmiljeni pohod tudi v letu 2020, ki bo po napovedih eno najtoplejših zabeleženih let. 2011-2020 bo najtoplejše zabeleženo desetletje, najtoplejših šest let pa je bilo od leta 2015, poroča Svetovna meteorološka organizacija (WMO).
Poročilo, ki temelji na prispevkih več deset mednarodnih organizacij in strokovnjakov, prikazuje, kako so močni dogodki, vključno z ekstremno vročino, požari in poplavami, pa tudi rekordna sezona orkanov v Atlantiku vplivali na milijone ljudi, kar je ogrožalo njihovo zdravje in varnost ter ekonomsko stabilnost.
»Povprečna svetovna temperatura leta 2020 naj bi bila približno 1,2 °C nad predindustrijsko (1850–1900) ravnijo. Obstaja vsaj ena od petih možnosti, da do leta 2024 začasno preseže 1,5 °C,« je dejal generalni sekretar WMO prof. Petteri Taalas.
»Na žalost je bilo leto 2020 za naše podnebje še eno izjemno leto. Nove ekstremne temperature smo videli na kopnem, morju in predvsem na Arktiki. Požari so požrli obsežna območja v Avstraliji, Sibiriji, na zahodni obali ZDA in v Južni Ameriki. V Atlantiku smo zabeležili rekordno število orkanov, vključno z orkanom kategorije 4 brez primere v srednji Ameriki novembra. Poplave v delih Afrike in jugovzhodne Azije so povzročile množično razseljevanje prebivalstva in ogrozile prehransko varnost milijonov ljudi,« je še povedal prof. Taalas.
Leto 2020 med najtoplejšimi v zgodovini
Leto 2020 bo verjetno eno izmed treh najtoplejših doslej. Sodobni temperaturni zapisi so se začeli leta 1850. Ocena WMO temelji na petih naborih podatkov o globalni temperaturi. Vseh pet teh naborov podatkov leto 2020 uvršča med 2. najtoplejše leto po letu 2016 in pred letom 2019.
Razlika med najtoplejšimi tremi leti pa je majhna, natančne uvrstitve za vsak nabor podatkov pa se lahko spremenijo, ko so podatki na voljo za celotno leto. Najopaznejšo toplotno spremembo so opazili v severni Aziji, zlasti na Sibirski Arktiki, kjer so bile temperature za več kot 5 °C nad povprečjem. Sibirska vročina je dosegla vrhunec konec junija, ko je v Verhoyansku dosegla 38 °C. To je spodbudilo najaktivnejšo sezono požarov v 18-letni zgodovini zapisov podatkov, ocenjenih glede na emisije CO2, sproščene iz požarov.
Morski led se tali hitreje kot kdajkoli
Od sredine osemdesetih let se je Arktika segrevala vsaj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, to je še pospešilo upad arktičnega morskega ledu v poletnih mesecih, kar ima posledice za območja srednje geografske širine. Arktični morski led je svoj letni minimum dosegel septembra kot drugi najnižji v 42-letnem satelitskem merjenju. Grenlandija še naprej izgublja led in kljub počasnejši stopnji, kot leta 2019 je izgubila 152 Gt ledu.
Dvig morske gladine in segrevanje oceanov
V povprečju od začetka leta 1993, globalna stopnja dviga morske gladine, ki temelji na altimetriji, znaša 3,3 ± 0,3 mm/leto. Tudi stopnja se je v tem času povečala. Večja izguba ledene mase iz ledenih plošč je glavni vzrok za pospešen dvig globalne povprečne gladine morja. Globalna povprečna gladina morja leta 2020 je podobna ravni leta 2019 in je skladna z dolgoročnim trendom.
Vsebnost oceanske toplote za leto 2019 je bila najvišja zabeležena v podatkovnih nizih od leta 1960. V zadnjih desetletjih obstaja jasen signal za hitrejši privzem toplote. Več kot 90 % presežne energije, ki se kopiči v podnebnem sistemu zaradi povečanih koncentracij toplogrednih plinov, gre v oceane.
Kako naprej?
Po mnenju Mednarodnega denarnega sklada trenutna svetovna recesija, ki jo povzroča pandemija, predstavlja izziv za izvajanje ukrepov, potrebnih za ublažitev podnebne krize. Hkrati pa predstavlja priložnosti za usmerjanje gospodarstva na bolj zeleno pot.
Vir: WMO
