V okviru projekta Skupaj za Alpe je Javni zavod Triglavski narodni park pripravil zbirko dobrih praks blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na prostoru Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.
V zbirki je predstavljenih 39 dobrih praks s področja prometa, energije, turizma, kmetijstva, gozdarstva in urejanja prostora.
Oživljanje Robidišča
Robidišče je najzahodnejša vas Slovenije in leži tik ob meji na prepihu dveh kultur. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bila še zelo živahna z več kot 200 prebivalci. Zaton je vas začela doživljati po drugi svetovni vojni, ko je zaradi težavnih razmer na mejnem območju v eni noči s trebuhom za kruhom odšlo 50 prebivalcev. Zadnji udarec pa je bil potres leta 1976, ki je porušil polovico hiš. Vas bi s tem lahko dokončno propadla, če vanjo ne bi verjelo nekaj zavzetih posameznikov, ki so pomladili hiše, ponovno obudili kmetijstvo in temu dodali še turistično ponudbo. Z oživljanjem vasi se je zanjo pojavilo tudi večje zanimanje. Vas se obnavlja hiša za hišo, kamen za kamnom. Življenje v Robidišču ponovno žubori, drugače kot včasih, a vseeno močno.
Učna pot Šotno barje Goreljek
Visoka barja so v Sloveniji zelo redek in ranljiv življenjski prostor. Z biološkega in ekološkega stališča pa so zelo zanimiva ter edinstvena. Barja stalno rastejo, na njih pa uspevajo rastline, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Najpomembnejše so različne vrste šotnih mahov, opazimo pa lahko tudi drobno mesojedko rosiko, rožmarinko, nožničavi munec, dlakavo mahovnico, barjansko kopišnico ter druge.
Barja na Pokljuki so najbolj južno ležeča visoka barja v Evropi, ki so še ohranjena. Ležijo na območju, kjer je človekov pritisk zelo velik. Obisk učne poti Šotno barje Goreljek razjasni marsikatero zanimivost, ki je mogoče še niste vedeli.
Pot je krožna, dolga približno en kilometer in ima 5 učnih točk z informativnimi tablami. Urejena pot usmerja in izobražuje, hkrati pa je dober primer usmerjanja obiska, saj varuje preostala pokljuška visoka barja pred množičnim obiskom.
Planinski koči s sončno in vetrno elektrarno
V Sloveniji imamo 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Za delovanje večine koč je potrebna električna energija. Z namenom v naravno okolje in planinske koče pripeljati tehnologije, ki so okolju prijaznejše, se je Planinska zveza Slovenije pridružila mednarodnemu projektu SustainHuts v okviru raziskovalnega programa LIFE, ki ga financira Evropska unija.
V okviru projekta sta bila z novim sistemom oskrbe z električno energijo, ki v celoti temelji na energiji sonca in vetra, opremljena Pogačnikov dom na Kriških podih in Dom Valentina Staniča. Te naložbe nadomeščajo električne agregate na fosilna goriva in s tem še bolj pripomorejo k njihovim načelom.
Tudi sicer ima kar nekaj planinskih koč vetrne in sončne energetske rešitve, ponavadi pa ohranijo agregate vsaj za rezervo.
Lokalne skupnosti se že zavedajo podnebnih sprememeb
V Biosfernem območju Julijske Alpe je dobrih praks še veliko več in ker je zbirka v digitalni obliki, se bo lahko nadgrajevala in dopolnjevala. Njen namen je pokazati, da se v Julijskih Alpah tako lokalne skupnosti kot posamezniki že zavedajo negativnih vplivov podnebnih sprememb: naraščajočih povprečnih letnih temperatur in ekstremnih vremenskih pojavov, ki so posledica predvsem človekovega delovanja. Svoje življenje in delovanje v tem izjemnem prostoru že naravnavajo trajnostno z manjšanjem ogljičnega odtisa pri gradnji in urejanju prostora, pri prometu in prilagajanju turizma.
Še več dobrih praks si lahko ogledate tukaj.
Vir: TNP
