Že mesec je, kar smo zakorakali v jesen in ta ni nikoli lepša kot konec oktobra. Pred zimskim počitkom narava še zadnjič zažari v samo njej lastni lepoti. Zelena barva se spreminja v ognjeno oranžno, opazno rdečo, skrivnostno rjavo, po tleh pa listje šumi pod našimi nogami.
Za uživanje vseh teh lepot se lahko sprehodimo do najbližjega gozda in v trenutku se znajdemo v drugem svetu, sami s tišino, šelestenjem drevesnih vej in tistim značilnim jesenskim vonjem.
Gozd nas prerodi, napolni s svežino, nadihamo se svežega zraka, glava postane bistra, lica sveža in pogled jasen. Sprememba se zgodi zunaj in znotraj nas. Ko se vrnemo nazaj v stari svet, ga polepšamo s svojim novim Jazem.
Zato – v želji graditi nov svet, je temelj ustvarjanje sebe kot novega. Gremo v svežo jesen!
