10:00 dop KMETIJSTVO-IN-GOZDARSTVO

Kivi – tudi z naših vrtov

Kivi (aktinidija) je zanimiva plezalka, ki se je pri nas dobro udomačila, njene plodove pa lahko uživamo pozno v pomlad.

Kivi (aktinidija) je zanimiva plezalka, ki se je pri nas dobro udomačila, njene plodove pa lahko uživamo pozno v pomlad.

Pred leti so kivi sadili le na Primorskem, kasneje pa po celi Sloveniji. Kogar skrbi, da mu rastlina pozebe, si lahko omisli bavarski kivi. Ta ima mnogo manjše plodove brez dlačic, zato pa prenese tudi ekstremno nizke temperature. Rastlina ni tako košata, listi pa so manjši in gladki.

Foto: Igor Fabjan

Foto: Igor Fabjan

Kako skrbimo za kivi?

Kivi je najbolje posaditi v bližini hiše na južni ali zahodni strani. Ker vzpenjavka bujno raste, letno tudi z več metrov dolgimi poganjki, ji moramo pripraviti oporo. Režemo,  oblikujemo in oskrbujemo jo podobno kot vinsko trto, prvo cvetenje in pridelek pa lahko pričakujemo po štirih letih. Kivi potrebuje veliko vode. Mlado rastlino je dobro zaščititi z mrežo. Plodove obiramo konec septembra ali oktobra. Takrat so še trdi a jih ravno zato lahko hranimo na hladnem tudi več mesecev preden se zmehčajo za uživanje.

Foto: Igor Fabjan

Foto: Igor Fabjan

Prišel iz Azije, po njem poznana Nova Zelandija

Kivi izvira iz vzhodne Azije, za komercialno rabo pa so ga prvi začeli gojiti na Novi Zelandiji. Iz semen in podtaknjencev so uspeli vzgojiti več sort z debelejšimi plodovi. Svetovno tržišče so začeli nenavadni plodovi osvajati šele po drugi svetovni vojni, mnogo kasneje pa so začeli kivi gojiti tudi drugod po svetu.

Foto: Igor Fabjan

Foto: Igor Fabjan

Bogat s C vitaminom

Kivi je znan kot mnogo vitaminski sadež in vsebuje kar 6 krat več C vitamina kot limone! Najbolje je uživati svežega, seveda ko šele ko se dovolj zmehča. Kivi je mogoče tudi predelati v marmelado, žele ali iz njega narediti liker in celo vino.

 

Igor Fabjan

(Visited 551 times, 2 visits today)
Close