Prehod v krožno gospodarstvo je proces, ki zajema tako vedenje posameznika kot poslovni model v gospodarstvu, pri vsem tem pa ima pomembno vlogo država, ki mora spodbujati kroženje materialov od zgoraj navzdol. V Evropi se trenutno dogajajo pomembni premiki, koronakriza pa je lahko dobro izhodišče za usmeritev v krožni razvoj. Kje je Slovenija?
»Človek je principe krožnega gospodarstva včasih že poznal, saj je s svojimi aktivnostmi sledil naravi, kjer vse snovi krožijo; nič se ne izgubi in ni odpadkov,« pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Šele v dobi industrijske revolucije in razvoja mest so se ti modeli začeli pospešeno rušiti. Začelo se je obdobje množične proizvodnje po načelih tako imenovanega linearnega gospodarstva po modelu »vzemi, porabi, zavrzi«. V linearnem gospodarstvu je gospodarska rast neposredno odvisna od rasti izrabe naravnih virov, energije in količine ustvarjanja odpadkov. »Ta model je prinesel izjemen gospodarski razvoj in blaginjo za zelo visoko ceno. Danes nam grozijo pomanjkanje nekaterih naravnih virov, visoka stopnja onesnaženja in degradacije naravnega okolja vključno z izgubo biotske raznovrstnosti ter ekstremni pojavi zaradi podnebnih sprememb,« se zavedajo na pristojnem ministrstvu.
Z uvajanjem krožnih modelov v proizvodnjo in spodbujanjem odgovornosti proizvajalca se neposredno zmanjšujejo raba naravnih virov, raba energije za proizvodnjo in količina odpadkov. Hkrati pa je, kot poudarjajo na MOP, zelo pomembno, da se s tem ob ohranjanju naravnih virov ohranja in veča tudi konkurenčnost gospodarstva, saj njegova rast ni več neposredno odvisna od količine porabljenih naravnih virov in primarnih surovin. »Nov model bo hkrati pozitivno vplival na konkurenčnost, inovativnost, delovna mesta in naravno okolje. Posledično znižanje stroškov, ki jih sicer linearno gospodarstvo prenaša na porabnika, in drugih eksternih stroškov s področja zdravstva in posledic podnebnih sprememb pa pripomorejo tudi k zdravju ljudi in blaginji družbe v celoti,« orišejo krožno prihodnost na ministrstvu.
Kriza kot priložnost za zeleno okrevanje
Kriza lahko hkrati pomeni priložnost – za zeleno okrevanje in pospešen prehod v krožno gospodarstvo. Tokratna kriza je, tako MOP, razgalila ranljivost evropskega gospodarstva pri samooskrbi tako na področju nekaterih ključnih izdelkov kot tudi surovin. Kriza je povzročila motnje v dobavnih verigah, industrijski proizvodnji, zunanji trgovini in pretoku kapitala. Zato in zaradi močne gospodarske soodvisnosti Evrope je pomembno, da bo okrevanje šlo tudi v smeri krepitve evropske industrijske in strateške avtonomije. Pri tem je vloga zelenega prehoda in digitalne transformacije odločilnega pomena.
Slovenija je ena izmed 17 držav EU, ki so se pridružile pobudi za zeleno okrevanje gospodarstva po pandemiji koronavirusa. »Evropski zeleni dogovor bo ključno prispeval k viziji podnebno nevtralne Evrope 2050, znotraj tega pa lahko polno delujoče krožno gospodarstvo po ocenah mednarodnih institucij prispeva do 60 odstotkov k znižanju emisij toplogrednih plinov,« navaja ministrstvo.
Če bi delovali naprej tako, kot smo pred krizo, Ladeja Godina Košir, ustanoviteljice platforme Circural Change, predvideva, da naj bi se v štirih letih poraba materialov podvojila, proizvodnja odpadkov pa naj bi se do leta 2050 povečala za 70 odstotkov. »Vedeli smo, da to ne gre, pa smo še kar ‘rinili’ v to smer,« dodaja sogovornica in poudarja, da če hočemo graditi konkurenčna vzdržna gospodarstva, je to pomembno prav zdaj. »Sicer bo materiala vse manj, zanj bomo zato plačevali vse več, zato pa bomo varčevali pri delovni sili,« opiše, zakaj je ta tema pomembna za celotno družbo. Kriza je po njenem mnenju odličen čas, da premislimo vse sisteme, od izobraževanja do zdravstva, cel prehrambni sistem, mobilnost … Na individualni ravni smo, kot dodaja, med krizo počeli ravno to.
Nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo
Tik pred razglasitvijo pandemije, 11. marca 2020, je Evropska komisija sprejela nov dokument – Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, s katerim želi še okrepiti ukrepe za spodbujanje gospodarstva, da bo res postalo krožno. Poleg številnih ukrepov v ključnih sektorjih in snovnih tokovih (gradbeništvo, tekstil, plastika …) prinaša tudi načrte za sprejetje zakonodajnih aktov na področju elektronike, kemikalij, baterij, izrabljenih vozil, embalaže in mikroplastike.
Novi akcijski načrt je po besedah Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) eden glavnih gradnikov evropskega zelenega dogovora, novega programa za trajnostno rast v Evropi, ki poskuša gospodarstvo EU preoblikovati tako, da bo omogočalo do okolja prijazno prihodnost in bo konkurenčnejše, obenem pa zagotavlja varstvo okolja in uvaja nove pravice za potrošnike.
Ponekod precej zaostajamo za Evropo, manjka nam znanja in inovacij
Evropsko gospodarstvo, vključno s slovenskim, je večinoma še vedno linearno, saj se le 12 odstotkov sekundarnih materialov in virov ponovno uporabi v gospodarstvu. »Sicer je spremljanje napredka prehoda v krožno gospodarstvo zahtevna naloga, saj je potrebna sistemska sprememba, ki se nanaša na celotno gospodarstvo, zajema vse izdelke in storitve ter vključuje vse deležnike družbe,« navajajo na MGRT.
Zavedanje o potrebnih spremembah se po njihovem prepričanju čedalje bolj krepi. Kljub temu pa je raziskava Euroflash barometer 2018 pokazala, da v Sloveniji kar 22 odstotkov podjetij ni izvedlo nobenega ukrepa, namenjenega učinkovitejši rabi virov. »Pri tem močno zaostajamo za povprečjem EU, kjer je bilo podjetij brez tovrstnih ukrepov le 11 odstotkov. Preostala podjetja so sicer največ ukrepov namenila prihrankom materialov in zmanjševanju odpadkov. Podjetja ne potrebujejo le finančne pomoči, temveč jim primanjkuje znanja tako na področju učinkovite rabe virov kot tudi na področju razvoja zelenih izdelkov in njihovega ustreznega promoviranja na trgu,« razlagajo na ministrstvu.
Na ravni EU prehod v krožno gospodarstvo spremljajo z desetimi kazalniki, ki so razvrščeni v štiri skupine. Na področju »proizvodnja in poraba« Slovenija po besedah MGRT izkazuje podatke, primerljive s povprečjem EU. Pri petih od osmih kazalnikov na področju recikliranja odpadkov izkazujemo boljše rezultate od povprečja EU, na področju sekundarnih surovin pa slabše. Najslabše rezultate po teh kazalnikih Slovenija dosega pri konkurenčnosti in inovacijah, in sicer na področju patentov, povezanih z recikliranjem, in sekundarnih surovin.
Medresorski program, ki obeta
V Kažipotu prehoda v krožno gospodarstvo so bila, glede na naravne danosti v regijah Slovenije, prepoznana štiri pomembna področja, ki pomenijo ključne vzvode za spodbujanje krožnega prehoda. To so prehrambni sistemi, lesne verige, predelovalne dejavnosti in mobilnost. Tem področjem je bilo v okviru »Celovitega strateškega projekta razogljičenja preko prehoda v krožno gospodarstvo« dodano še grajeno okolje. »Gre za projekt, ki ga pripravljamo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji. Slovenska vlada je namreč že novembra lani naložila resorjem, da v sodelovanju z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT KIC Climate in EIT KIC Raw materials) in Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske komisije pripravijo in uskladijo Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo,« pojasnijo na MOP. Dodajo, da gre tako rekoč za nacionalni akcijski načrt za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in družbo. V ta namen so ustanovili tudi medresorsko delovno skupino pod vodstvom MOP, ki je, pravijo na ministrstvu, »vsebino projekta praktično že uskladila«.
Da imamo veliko zelo konkretnih smernic znotraj različnih načrtov, kako krožno in zeleno preobraziti sektorje, podjetja, mesta, se strinja tudi Ladeja Godina Košir. O trenutnem stanju pravi, da vsi veliko pričakujejo od medresorskega projekta, saj je za prehod v krožno gospodarstvo nujno vključevanje vseh resorjev.
Pomembno je ravnanje posameznika
MGRT opozarja, da se premalo govori o vlogi potrošnikov. »Treba je krepiti zavedanje v širši družbi in trajnostni način ravnanja. Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo predvideva okrepitev vloge potrošnikov, saj bodo imeli boljši dostop do zanesljivih informacij o vprašanjih, kot sta popravljivost in trajnost izdelkov, da bi lahko na njihovi osnovi lažje sprejemali okoljsko trajnostne odločitve,« navedejo.
Med krizo so se po opažanju Godine Košir že pokazali nekateri premiki v miselnosti in vedenju posameznikov. »Pri nakupu hrane smo se usmerili na lokalne pridelovalce. Očitno je te hrane kar veliko, vendar nismo prišli do nje oziroma ni bila v trgovskih verigah. Kupovali smo manj, bolj racionalno, spremenilo se je vedenje posameznika,« razmišlja. Po njenih besedah lahko take spremembe vidimo na več področjih, saj se lahko racionalizacija uporabe, ki je temelj krožne miselnosti, uvede marsikje – na primer pri spreminjanju namembnosti prostorov. Morda bo zdaj zaradi dela od doma manjša potreba po pisarnah.
Odgovorna proizvodnja in potrošnja
»Cilj trajnostnega razvoja je odgovorna proizvodnja in potrošnja,« poudari Ladeja Godina Košir. To ne pomeni, da kar vse zapremo, temveč da odgovorno proizvajamo. Da ugotovimo, kako z manj narediti več, ob tem pa vsem zagotoviti dobro življenje. »To spreminja vse vzorce, vedenjske, poslovne, ne vrne nas pa v jame in nam ne naredi življenja neudobnega,« pravi. Toda, ali bo krožno gospodarstvo res lahko kdaj občutno zmanjšalo količino odpadkov? Sogovornica pravi, da pri »krožni« miselnosti o vsaki stvari že ob nakupu razmišljaš, da naj ne bi postala odpadek. »V takem primeru je 80 odstotkov manj odpadkov možno,« je prepričana. Morajo pa biti te rešitve, kot opozarja sogovornica, dostopne – zanje ne smemo porabiti več energije, več časa in več denarja.
Za prehod v krožno gospodarstvo moramo sočasno spreminjati vedenje potrošnikov in poslovnih modelov, hkrati pa mora biti podprto od zgoraj navzdol – država mora omogočati davčne olajšave, subvencije, spodbude. »Ključno je, da je to medresorsko usklajeno. Zdaj gremo v to smer,« še pove sogovornica iz Circural Change.
Kakšne spremembe se za krožno gospodarstvo obetajo v novem zakonu o okolju?
Glavni namen Ministrstva za okolje in prostor je, kot pravijo, da Slovenija sledi strateškim usmeritvam uveljavitve hierarhije ravnanja z odpadki kot osnovo krožnega gospodarstva: »Pri preprečevanju odpadkov smo se v zadnjem letu osredotočili predvsem na zmanjšanje potrošnje in uporabe plastičnih izdelkov ter odpadne hrane. Z novim zelenim dogovorom sledi večji poudarek na tekstilnih in gradbenih odpadkih.« Nova zakonodaja o odpadkih na evropski ravni določa višje cilje recikliranja in manj odlaganja odpadkov na odlagališčih ter več ukrepov za preprečevanje odpadkov in minimalne zahteve za sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti iz Direktive o odpadkih. Zakonodajni sveženj (6 direktiv) mora Slovenija prenesti letos. Del tega prenosa je že v osnutku Zakona o varstvu okolja.
