Pa smo le dočakali nekaj, kar se je toliko časa vleklo. Konkreten predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi. S številkami in odstotki. Zakon, s katerim sramotno zamujamo kakih deset let. Pa vendarle imamo nekaj, na čemer se bo dalo graditi. Kar pa seveda ne pomeni, da gre za dober predlog ali da bi ga sploh bilo v takšni obliki smotrno sprejeti.
Sprejet bi pomenil ogromno prestrukturiranj na področju financ, prispevkov in predvsem na področjih zdravstva ter socialnega varstva. Žal pa, kot večina novih stvari, daje ponovno preveč odličnih možnosti privatizaciji storitev (tudi s.p.-ji in d.o.o.-ji kot izvajalci), ki bi morale biti javno zagotovljene vsem – še več, stremeti bi morali k temu, da se jih umakne čim dlje od privatnih interesov. Kot da se od uvedbe osebne asistence in področnega zakona nismo popolnoma ničesar naučili.
Gospa Dragica
Da čakamo na področju dolgotrajne oskrbe sistemsko rešitev že predolgo, pove tudi dejstvo, da me vse pogosteje o tem sprašujejo svojci nepomične gospe Dragice, ki se trudijo kombinirati izmenske službene obveznosti, z 2 urama pomoči na domu dnevno (med tednom) in z nekaj tedenskimi urami zasebne nege, kolikor so je lahko dobili. Na dom bodo še kar nekaj mesecev čakali. Sedaj so v podobni stiski že njihovi ožji sorodniki. Uvedba zakona in možnost ukrepov, ki sledijo z njim, bi seveda gladko olajšali življenje gospe Dragici, prav tako pa bi drastično upadla obremenjenost svojcev.
Dodatnih 330 milijonov evrov
Hiter pogled na predlog nam nakaže, da bo potrebno globlje seči v denarnico z vidika plačevanja prispevkov, saj je skupno 1,47 % prispevkov več (na novo) planiranih izključno za dolgotrajno oskrbo. V breme delodajalca in delojemalca. Potrebno je zagotoviti dodatnih 330 milijonov evrov.
Na eni strani nam to potrjuje g. Gantar, minister za zdravje, na drugi strani pa je g. Šircelj, minister za finance, le dan pred razglasitvijo tega predloga na RTV povedal, da novega, posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo ne bo. Da imamo sedaj za to rezerve in milijarde s strani EU.
Verjetno nisem edini, ampak mi je hudičevo komično, da se bomo na koncu imeli zahvaliti koroni, da bo finančno omogočen prepotreben dolgoročni sistem, ki bo izboljšal kakovost življenja ljudi, ki jih običajno samo pahnemo v nezadostne ukrepe ter čakalne vrste. Seveda se ministrstvi med seboj naj sploh (še) ne bi usklajevali ali poskusili uskladiti. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, g. Ciglar Kralj, namerava finančno planiranje okoli tega na novo in po svoje izvesti, brez sramu, kar v sklopu svoje stranke (NSI). Kot tudi ostale delovne skupine.
Spet čakamo …
In tako smo spet v nekem medlem in vmesnem obdobju, ko čakamo kot psi na novo kost, o njej pa niti sam »gospodar« ne ve, od kod jo bo vzel. Ob prepovedi obiskov športnih prireditev lahko vzpostavimo navijaške sekcije tukaj in navijamo, da se bodo delovne skupine med seboj najprej sploh naučile osnovne komunikacije – preden bodo pripravljale razne osnutke in jih kot »zazihrane« temelje prodajale ljudem.
Seveda pa bodo medtem naše gospe Marije, Jožice in gospodje Milani, Štefani ter drugi še naprej prepuščeni samim sebi. Še naprej bodo morali čakati na proste postelje v prenatrpanih domovih za starostnike, čakati na odobrene odločbe za osebno asistenco, čakati na tistih nekaj (plačljivih) ur pomoči na domu dnevno. Čakati na odobritev dodatka za pomoč in postrežbo. Upati, da jim bo kdo pomagal pri urejanju varstvenega dodatka, ko niso najbolj sigurni, če jim pripada.
Zadeve se premikajo, a kdo bo dočakal spremembe?
Svojcem gospe Dragice pa lahko povem samo, da se zadeve premikajo. Bodo dočakali dejanski zagon storitev znotraj Zakona o dolgotrajni oskrbi v tem ali naslednjem letu? Ne verjamem. Tudi praksa v RS ne nakazuje na to.
