V Sloveniji zdravstvenega stanja vseh ljudi, ki so jim potrdili okužbo z virusom SARS-CoV-2, ne spremljajo, ocenjujejo pa, da jih simptome bolezni COVID-19 razvijeta okoli dve tretjini. Približno petina od teh potrebuje bolnišnično zdravljenje, okoli pet odstotkov nego v enoti intenzivne terapije. In medtem ko nekateri opozarjajo, da virusa ne smemo podcenjevati, so drugi mnenja, da osebe z običajno delujočim imunskim sistemom okužbo prebolijo brez večjih težav.
Do vključno torka, 18. avgusta, so pristojni opravili 145.923 testov za virus SARS-CoV-2, od tega je bilo potrjenih 2.493 primerov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na inštitutu ocenjujejo, da je bilo v torek aktivnih 285 primerov, toliko ljudi je torej v tistem času po njihovi oceni prebolevalo COVID-19. V sredo, 19. avgusta, je bilo zaradi COVID-19 v bolnišnicah 17 bolnikov, od tega trije na intenzivni negi.
Logar: Številne mutacije ne otežujejo razvoja cepiva
Kaj smo se doslej naučili o virusu in bolezni? »Virus SARS-CoV-2 spada med koronaviruse, ki povzročajo prehladna obolenja, in se prenaša pretežno kapljično, v določenih pogojih, kjer nastaja aerosol, pa je mogoče tudi aerogeno širjenje,« pove doc. dr. Mateja Logar, dr. med., specialistka infektologinja na ljubljanski Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Pravi, da so mutacije, ki se pojavljajo pri virusu, številne, vendar zaradi njih virus ne postaja manj invaziven ali povzroča blažje oblike bolezni. »Gre bolj za to, da se spreminjajo posamezne virusne beljakovine, ki pa ne vplivajo na potek bolezni,« pojasni. Meni tudi, da mutacije ne otežujejo razvoja cepiva, ki poteka s pospešeno hitrostjo (in sredstvi) zadnjih nekaj mesecev. »Trenutno niso takšne, da bi bistveno vplivale na dele virusa, ki jih najbolj raziskujejo, to so vezavni proteini na izrastkih na virusu. Tu večjih strukturnih in beljakovinskih sprememb niso opažali,« pove. Rusija je nedavno sporočila, da je že razvila učinkovito cepivo, vendar Logarjeva opozarja, da »zanj ni dobrih podatkov o mehanizmu in varnosti«.
Brez natančnih podatkov o številu obolelih
Zanimalo nas je, koliko odstotkov potrjeno okuženih v Sloveniji dejansko zboli in potem preboli COVID-19, vendar natančnih podatkov o tem za našo državo ni, nam je povedala Logarjeva. »Tudi podatki iz sveta se iz meseca v mesec spreminjajo. Trenutno zbolita okoli dve tretjini tistih, ki se okužijo, možno je tudi, da se bo pozneje pokazalo, da jih zboli manj ali pa več. Gre za robustne podatke, ki jih je treba še obdelati, zato bo več znanega v približno letu dni,« odgovarja Logarjeva.
V Sloveniji torej ne spremljamo, ali pri potrjeno okuženih dejansko pride do bolezni? »Načrtno zdravstvenega stanja vseh potrjeno okuženih ne spremljamo, torej jih ne sprašujemo dnevno, kako se počutijo, ali imajo kakšne simptome in podobno. Zato lahko pri teh ljudeh blage oblike bolezni minejo, ne da bi jih v bistvu zaznali,« pravi Logarjeva. Doda, da ne moremo govoriti o natančnih številkah. »Vemo le za tiste, ki se vodijo ambulantno ali pridejo v bolnišnico,« prizna sogovornica.
Na srečo pa vsi zboleli ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja. »Od tistih, ki zbolijo, jih približno 20 odstotkov potrebuje zdravljenje v bolnišnici in okoli pet odstotkov zdravljenje v enotah za intenzivno terapijo, medtem ko se drugi zdravijo v domačem okolju. Nekaj je takih, ki so ob postavitvi diagnoze brez simptomov, pri njih pa brez natančnega spremljanja ne moremo zagotovo reči, ali je šlo za okužbo povsem brez simptomov ali pa so se ti razvili pozneje,« pojasni Logarjeva.
Zakaj nekateri prebolevajo okužbo, ne da bi zanjo vedeli?
Neznank je še veliko. Med njimi tudi ta, zakaj nekateri okužbo prebolevajo tako, da zanjo sploh ne vedo, pri drugih pa so simptomi zelo izraženi in potek bolezni hud. »Teh podatkov trenutno nimamo,« priznava Logarjeva. »Niti nimamo podatkov, na osnovi katerih bi lahko napovedali, kateri so ljudje, ki bodo imeli težji potek bolezni ali bodo potrebovali zdravljenje v intenzivnih enotah,« pravi in doda, da tudi v Sloveniji (na Institutu Jožefa Stefana in na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko) razvijamo različne modele, predvsem računalniške, s pomočjo katerih bodo poskušali najti bolnike, pri katerih bi lahko bolezen potekala težje.
Pirnat: Prekuženost zdravih ljudi najbolj racionalna pot
Specialist interne medicine mag. Vladimir Pirnat, dr. med., pa je ob objavi priprave Poziva k normalizaciji vzgoje in izobraževanja na enem od družbenih medijev zapisal, da osebe z normalno delujočim imunskim sistemom, kar naj bi bilo 90 odstotkov populacije, okužbo z virusom SARS-CoV-2 preživijo asimptomatsko (torej nezaznavno) ali kot nenevaren nahod. Poudarja, da čedalje več njegovih kolegov po svetu meni, da je naravna in nenevarna prekuženost zdravih ljudi (torej pristop, ki so ga ubrali Švedi), najbolj racionalen način zajezitve širjenja virusa. Poudarja, da je zdravniški zbornici, ministru za zdravje in ministrici za izobraževanje že večkrat pisno predlagal čimprejšnjo opustitev kontraproduktivnih ukrepov, da pa je treba pred okužbo v času pridobivanja kolektivne imunosti »zaščititi imunsko prizadete osebe«. Prepričan je, da je danes dovolj dokazov, »da virus SARS-CoV-2 ljudi ne ogroža bolj od virusov sezonske gripe (kljub vsakoletnemu cepljenju) in da bo zaradi posledic zadrževanja širjenja virusa umrlo več ljudi kakor zaradi infekcije z virusom SARS-CoV-2«.
Inkubacijska doba redko daljša od sedmih dni
Toda za vse bolezen COVID-19 ni zgolj prehlad. Kaj doslej zagotovo vemo o njej? To, da inkubacijska doba pri večini ljudi traja od pet do sedem dni, da se na začetku pojavijo vročina, kašelj, občutek tiščanja v prsnem košu, nekateri imajo v tem obdobju tudi glavobole, bolečine v mišicah in sklepih. Približno petina ljudi izgubi vonj in okus. »Predvsem v ZDA so opisovali tudi spremembe po koži, tega v našem okolju nismo opažali,« pove Logarjeva. Doda, da se konec prvega tedna prebolevanja bolezni pri ljudeh, pri katerih pride do zapletov, pojavijo težave s spodnjimi dihali, razvije se pljučnica, ki se kaže z bolj izrazitim kašljem, bolj izrazitimi bolečinami v prsnem košu, občutkom tiščanja, težkega dihanja, zadihanosti … »V tem obdobju se pojavi tako imenovana tiha hipoksemija oziroma zelo nizek odstotek kisika v krvi, bolniki pa tega ne zaznavajo v taki meri, kot bi pričakovali oziroma kot to videvamo pri drugih boleznih,« pojasni sogovornica.
Pri večini izboljšanje po desetih dneh
Pri bolnikih brez zapletov se začne stanje izboljševati po desetih dneh, nekatere bolnike z zapleti lahko zdravijo s kisikom na običajnih oddelkih, nekaj pa jih potrebuje zdravljenje v enotah za intenzivno terapijo. »Pogosteje so to starejši s pridruženimi boleznimi, vendar pa lahko tudi mlajši bolniki prebolevajo okužbo v težji obliki,« pove Logarjeva.
Opozori, da imajo ljudje po preboleli okužbi pogosto različne težave, ki se vlečejo. »Teh je več pri tistih, ki so prebolevali težjo obliko bolezni in so imeli že prej težave z zdravjem, toda tudi pri mladih, zdravih, ki so prebolevali bolezen v relativno blagi obliki, se lahko še več tednov pojavlja občutek tiščanja v prsnem košu, hitra zadihanost, težave s spominom, koncentracijo … Teh bolnikov je okoli petina, težave pa vztrajajo od dva do tri mesece,« doda sogovornica.
Zdravniška zbornica: Virus otežuje delo zdravnikov
V Zdravniški zbornici Slovenije pravijo, da se je virus SARS-CoV-2 »zapisal v zgodovino kot virus z veliko začetnico. Priboril si je naslovne strani ter strahospoštovanje med bolniki in zdravniki.« Vsakega bolnika z znaki virusne bolezni morajo zdravniki obravnavati, kot da je pozitiven na omenjeni virus, dokler ne dokažejo drugače. Vse to precej zapleta sicer precej enostavno zdravljenje običajnih virusnih bolezni, priznavajo na zbornici.
Kot največje težave, s katerimi se srečujejo zdravniki na primarni ravni zaradi virusa, poudarijo skrb za krhke starostnike in za imuno kompromitirane bolnike, ki so sicer navzven videti popolnoma zdravi. »Strah pred okužbo sebe ali svojca pomeni za mnoge izjemno psihično breme in pogosto postavlja ljudi v brezizhodne situacije. Karkoli narediš, ima lahko hude negativne posledice. Tega pritiska mnogi enostavno ne zmorejo in se zlomijo. Zdravniki na primarni ravni svoje bolnike dobro poznajo, trudijo se prepoznavati različne stiske in jim stati ob strani,« pojasnijo.
Ukrepi, ki jih je naša država sprejela, se jim zdijo logični, težavo pa vidijo v tem, da jih ljudje še nismo ponotranjili. »Težko sprejemamo, da je to naša nova realnost. Po svoje je vse zelo človeško in pričakovano. Prav čudno bi bilo, če bi nam bil všeč ta ‘krasni novi svet’ fizične distance in obsedenosti s čistočo rok,« pojasnijo na zbornici in dodajo, da je treba vzdrževati motivacijo ljudi, da sledijo predlaganim ukrepom.
In kako bi se morali po mnenju zbornice z virusom spopasti v domovih za ostarele? »Koronakriza je razgalila vse naše šibke točke in dvignila preprogo, pod katero smo pometali manjše in večje napake sistema. Obenem pa je zelo jasno pokazala, koliko ljubezni in truda smo ljudje pripravljeni vložiti v to, da zaščitimo šibke člane družbe in da je poleg v zidove nujno vlagati tudi v ljudi. Če je dovolj dobro usposobljenega kadra, potem življenje v domu lažje sprejme skrbno sestavljene protokole, ki naj se trudijo, da bi ta posvečeni čas poslavljanja od življenja potekal mirno in dostojanstveno,« odgovarjajo.
Večino zdravijo simptomatsko
Večino bolnikov zdravijo simptomatsko, kar pomeni nadomeščanje tekočine, zniževanje vročine, uporabo zdravil proti bolečinam. »Nekateri bolniki potrebujejo dodatek kisika, morda infuzijo zaradi dehidracije. Manjši delež pa je bolnikov, pri katerih se odločimo za zdravljenje s protivirusnimi zdravili oziroma z deksametazonom,« pove sogovornica.
Na infekcijski kliniki uporabljajo za zdravljenje bolnikov, pri katerih predvidevajo slabšanje oziroma potrebujejo zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo, zdravilo remdesivir. »Gre za zdravilo, ki je bilo namenjeno bolnikom z ebolo, a pri njih ni bilo učinkovito, medtem ko pri bolnikih s COVID-19 upočasni napredovanje bolezni, prepreči napredovanje v hudo obliko oziroma skrajša čas bolezni,« pojasni Logarjeva. Na voljo imajo tudi favipiravir, s katerim zdravijo srednje bolne, tiste, ki imajo simptome do sedem dni, vendar imajo hkrati dodatne dejavnike tveganja za težji potek bolezni. Uporabljajo tudi deksametazon, ki ne deluje neposredno na virus, ampak na imunski sistem. »Prepreči tako imenovan citokinski odgovor ali vihar, ki se kaže s pretiranim imunskim odgovorom telesa in lahko okvari celice, predvsem v dihalih, pljučih. Ugotavljali so, da so imeli bolniki, ki so prejeli deksametazon, krajši čas zdravljenja s kisikom in manj pogosto napredovanje do faze, ko bi bila potrebna intubacija in mehansko predihavanje,« pojasni Logarjeva in doda, da se na žalost zdravilo ni izkazalo pri starostnikih, tako da je bolj učinkovito pri mlajših in tistih, ki še ne potrebujejo intenzivnega zdravljenja. »Katero zdravilo je najbolj primerno za posameznega bolnika, se zato odločamo sproti,« poudari.
Kaj pa hidroksiklorokin? »Sprva se je nakazovalo, da bi bil lahko zaradi imunomodulatornega delovanja učinkovit, vendar nobena dobro zasnovana raziskava za zdaj ni potrdila njegove učinkovitosti za zdravljenje bolnikov s COVID-19. Pri nas tega ne uporabljamo,« odgovori Logarjeva in doda, da zgoraj našteta tri zdravila uporablja tudi večina drugih držav.
